Enigma (naprava): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 2:
'''Enígma''' je [[elektrika|električna]] [[naprava]] za [[šifriranje]] [[sporočilo|sporočil]]. Uporabljale so jo [[Wehrmacht|nemške oborožene sile]] med [[druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]]. Beseda enigma izhaja iz [[grščina|grščine]] ({{jezik-el2|Αίνιγμα}}, ''aínigma'') in pomeni ''[[uganka]]''. Simbolično pa naj bi bila Enigma uganka za angleške dekripterje tudi zaradi skladbe z istim imenom angleškega skladatelja Elgarja.
 
[[Slika:Enigma Verkehrshaus Luzern.jpg|thumb|right|Nemška šifrirna naprava s tremi šifrirnimi koluti za šifriranje ENIGMA.]]
 
== Osnove ==
Vrstica 8:
To napravo za šifriranje je razvil [[Nemci|nemški]] [[elektroinženir]] [[Arthur Scherbius]] ([[1878]] - [[1929]]). Za [[izdelek]] je [[23. februar]]ja [[1918]] prejel [[patent]] (DRP 416219). Za izdelavo teh naprav so [[9. julij]]a [[1923]] v [[Berlin]]u ustanovili [[podjetje]] ''Chiffriermaschinen-Aktiengesellschaft''. Proti koncu leta [[1920]] so [[oborožene sile]] začele kazati zanimanje za to napravo, kasneje pa je izginila s civilnega trga.
 
[[Slika:Enigma-rotor-stack.jpg|thumb|right|Trije vrtljivi šifrirni koluti s ševilkamištevilkami namesto črk in povratni kolut - deflektor (levo).]]
 
V [[čas]]u do konca [[vojna|vojne]] [[1945]] in še kasneje so prihajali v [[uporaba|uporabo]] številni različni [[model]]i Enigme. Najbolj razširjena je bila ENIGMA I, ki so jo od leta [[1930]] uporabljale nemške oborožene sile ([[Reichswehr]]) in kasneje [[Wehrmacht]]. Verjetno je bila med 2. svetovno vojno najbolj uporabljan sistem šifriranja sporočil. ENIGMA I je na prvi pogled videti kot [[pisalni stroj]]. Bistveni sestavni deli so [[tipkovnica]], [[zbir]] zamenljivih [[kolut]]ov in polja z [[luč]]kami za prikaz in stikalna plošča. Koluti so bistveni za šifriranje. Vsak kolut ima na obeh straneh po 26 električnih spojev (po enega za vsako [[črka|črko]] nemške abecede), ki so vsak posebej na tajen način povezani med seboj. Na primer: vhodni spoj za črko A je na izhodu povezan s spojem za črko G in tako naprej. Ko se pritisne tipka na tipkovnici, steče [[električni tok|tok]] iz vgrajene tipkovnice preko kolutov do polja z lučkami. Prižgana lučka je šifra za vneseno črko. Ker se kolut po vsakem pritisku na tipkovnici zavrti, dobi ista črka na različnih mestih odprtega [[besedilo|besedila]] različne šifre. Podobno kot števec kilometrov v avtomobilu.
 
Če bi odtipkali ''SSSR'', bi dobili kot šifrirano besedilo na primer ''HUTW''. Važno in za šifriranje izredno pomebno je, da se za razliko od enoabecedne zamenjave (kjer se ista črka odprtega besedila vedno prevede v isto črko šifriranega besedila) pri ENIGMI po vsaki vneseni črki spremeni sistem zamenjave (poligrafska substitucija).
Vrstica 19:
Desno od vrtečih se kolutov je vhodni kolut (stator), ki se ne [[vrtenje|vrti]] in je s 26 žicami (na skici so samo 4) povezan s tipkovnico. Levo od vrtečih se kolutov je povratni kolut /deflektor)(UKW), ki tudi miruje (povratni kolut - deflektor je izumil (DRP 452 194, prijavljen [[21. marec|21. marca]] [[1926]]) [[Willi Korn]], sodelavec Scherbiusa). Le-ta ima samo na desni strani 26 spojev (narisani so samo štirje). Ti spoji so med seboj parno povezani. Povratni kolut povzroči, da se tok, ki je prišel z desne na levo, sedaj vrne na levo do vhodnega koluta, kjer zapusti nabor kolutov.
 
Tabela prikazuje strogo zaupen sistem povezave petih vrtečih se šifrirnih kolutov (I do V) za trokolutno Enigmo in obeh povratnih kolutov (B in C).
 
'''A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z'''
Vrstica 42:
Tok steče preko vhodnega koluta (v skici ni prikazan) na vhodni spoj prvega (desnega) koluta. Strogo zaupne električne povezave povzročijo, da tok, ki je vstopil na desni pri vhodnem spoju A, zapusti kolut na levi strani na spoju B. Tako se pretvori A v B.
 
Sedaj vstopi tok v srednji kolut pri spoju B. Ker je možno, da je vhodni spoj povezan z istoimenskim izhodnim spojem, zapusti tok srednji valjkolut na spoju B. V tretji kolut vstopi tok pri spoju B in ga zapusti pri spoju D.
 
Tok je prišel skozi vse tri vrteče šifrirne kolute in je vstopil v povratni kolut (deflektor). Ta ima spoje samo na desni strani, med seboj so parno povezani. Tu se na primer zamenja črka D s črko E.
Vrstica 53:
 
== Uporaba ==
Pri ENIGMI I so bili najprej na razpolago trije, od leta [[1939]] pa pet šifrirnih kolutov (rotorjev) s tem, da se je število možnih rotorjev s petih povečalo na osem. Nemška vojna mornarica je že od samega začetka uporabljala štiri rotorje. V tajni [[kodna knjiga|kodni knjigi]] je bilo za vsak dan zapisano, katere kolute in v kakšnem vrstnem redu je potrebno vstaviti. Rotorji (koluti) so bili označeni z [[rimske številke|rimskimi številkami]] od I do V, kasneje do VIII. V tej kodni knjigi je vnos I IV II pod navedbo položaj kolutov pomenil, da se na levi strani vstavi kolut I, na sredini kolut IV in na desni kolut II. Nikoli ni smel en šifrirni rotor, na primer I., ostati na istem mestu dva dni. Menjavo so opravili vsak dan natanko ob polnoči.
 
== Kakovost šifriranja ==
Vrstica 61:
Ko je leta [[1918]] Scherbius prijavil ENIGMO (še med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]]) [[patentni urad|patentnemu uradu]], je bila to izredno kakovostna in napredna naprava. Osnovni napredek je bil v uvedni strojnega namesto ročnih sistemov šifriranja. Po pravici je veljalo, da se šifre ne da »zlomiti« s tedaj običajnimi ročnimi postopki, ki so bili večinoma osnovani na [[jezik]]ovnih posebnostih. Tako je ostalo do [[1930.|30. let]], torej več kot 10 let.
 
Kriptografska moč ENIGME je v vrtečih se kolutih, tako da se ista črka vsakič zašifrira z drugo pretvorbo. Bistveno za ohranitev tajnosti sporočil je zaupnost žičnih povezav v šifrirnih kolutih in število kolutov v zbirunaboru. Število kolutov je bistveno za kakovost šifriranja, zato so bile štirikolutne ENIGME M4, ki so jih uporabljali v [[podmornica]]h, bistveno bolj varne od običajnih trokolutnih ENIGEM I.
 
[[Kabel]]ske povezave stikalne plošče na prednji strani naprave naj bi povečale varnost tajnosti sporočila, vendar je to dodatno zaščito dokaj enostavno »zlomiti«, ker ostanejo povezave ves čas šifriranja enega sporočila enake.
 
Začetna nastavitev kolutov je za zaščito skoraj brez pomena.
Vrstica 88:
9. prstasti obroč<br />
10. zobato kolo]]
Na primer za 31. dan je potrebno vstaviti povratni kolut B (ENIGMA I je imela dva povratna koluta (deflektorja) B in C). Kot vrtljive kolute se vzame koltekolute I, IV in III (kolut I je levo). Predhodno je potrebno nastaviti obroče. S tem se določi pri kateri črki se izvrši prenos na naslednji kolut. Uporabljala se je tabela (A = 01, B = 02, ... Z = 26. Na koncu je potrebno povezati s kabli še 10 vtičnic (A z D, C z N in tako dalje).
 
Kot zadnje je potrebno nastaviti valjekolute v začetni položaj in s tem je naprava pripravljena za delo.
 
Število šifer izhaja iz naslednjih štirih faktorjev:
 
* Položaj valjevšifrirnih kolutov
 
Izbere se tri od 5 vrtljivih kolutov in enega od dveh deflektorjev. To da 2·3·4·5 = 120 možnosti, kar je približno 7 bitov.
Vrstica 104:
* Začetna nastavitev.
 
Za vsak kolut je možnih 26 začetnih položajev (povratnega koluta (deflektorja) se ne da nastaviti), kar da 26<sup>3</sup> = 17.576 nastavitev kar ustreza 14 bitom.
 
* Povezava stikalne plošče
Vrstica 169:
Velikost ključa in s tem število možnih ključev je nujno potreben pogoj za varnost sistena šifriranja, ni pa zadosten. Enolična pretvorba črk v druge črke ima 26! možnosti (približno 4000 · 1023, kar ustreza približno 88 bitov), vendar nihče ne trdi, da je ta sistem varen, saj se ga da dokaj hitro »zlomiti« tudi z ročnimi metodami.
 
Tudi pri ENIGMI predstavljajo povezave na stikalni plošči med vtičnicami fiksno enostavno enolično pretvorbo črk. Ta del ENIGME se lahko »zlomi« z uporabo inteligentne kriptoanalitske metode ([[Turingova bomba|Turingove bombe]]) in tako se lahko praktično popolnoma izniči. Tako se lahko faktor 150.738.274.937.250 črta iz izračuna dolžine ključa. Nastavitev obročev prav tako zelo malo prispeva k varnosti ključa in tudi faktor 676 se lahko črta. Turing je stikalno ploščo smatral kot nepotrebno in je bolj služila kot strah nevednežem.
 
Tako ostane samo 120 · 17.576 = 2.109.120 možnosti (21 bitov). To pa je število, ki je bilo že med drugo svetovno vojno obvladljivo s tedanjo elektromehansko opremo.
Vrstica 175:
== Slabosti sistema ==
 
Korn je dosegel z uvedbo povratnega koluta (deflektorja), da je postopek šifriranja samopovraten, kar pomeni da če se pri nekem položaju kolutov šifrira črka U v črko X, se črka X šifrira kot črka U. Tako je poenostavil delo z napravo, ker ni bilo več potrebno spreminjati načina dela pri šifriranju in dešifriranju. Poleg tega je računal na povečanje varnosti, saj je tok stekel dvakrat skozi kolute, torej se je pri trokolutni Enigmi šifriral šestkart. To pa je bilo poplnoma napačno sklepanje z daljnosežnimi in za Nemce katastrofalnimi posledicami.
 
Ker teče tok drugič skozi napravo zaradi povratnega koluta vedno po drugi poti kot prvič, se ne more nikdar šifrirati črka v samo sebe. Na pogled je to majhno zmanjšanje dolžine šifre, saj ostane namesto 26 možnosti »le« 25, vendar je to bistveno zmanjšanje dolžine šifre in odpira nove možnosti za »lomljenja« šifre.
Vrstica 223:
---- ---- ---- ---- ---- DCBA
 
Pri ENIGMI z njenimi 26 črkami ali številkami tako ostane namesto možnih 4033 · 10 <sup>23</sup> le približno 4250 · 10 <sup>11</sup> kombinacij. Zaradi deflektorja je tako izgubljeni za približno faktor 10 <sup>12</sup> (en bilijon) možnih šifer.
 
[[kriptografija|Kriptografsko]] še katastrofalneje je, da se neka črka nikdar ne more šifrirati kot ista črka. Če [[kriptoanalik]] pri »lomljenju« šifre ve, da se črka nikdar ne šifrira kot ista črka, mu to omogoča bližnjico do rešitve in ni potrebno mukotrpno obdelati vseh možnosti. Nemci so s tem hoteli preprečiti ugotovitev strogo tajnih notranjih povezav posameznih šifrirnih kolutov.