Enigma (naprava): razlika med redakcijama

dodanih 1.373 zlogov ,  pred 11 leti
brez povzetka urejanja
 
== Zgradba ==
[[Slika:enigma wiring kleur.svg|thumb|Skica: Osnovna zgradba ENIGME izin zbira valjevkolutov, polja z lučkami, tipkovnice in stikalno plošče z vtikači.]]
 
Desno od vrtečih se kolutov je vhodni valj (stator), ki se ne [[vrtenje|vrti]] in je s 26 žicami (na skici so samo 4) povezan s tipkovnico. Levo od vrtečih se valjevkolutov je povratni kolut /deflektor)(UKW), ki tudi miruje (povratni kolut - deflektor je izumil (DRP 452 194, prijavljen [[21. marec|21. marca]] [[1926]]) [[Willi Korn]], sodelavec Scherbiusa). Le-ta ima samo na desni strani 26 spojev (narisani so samo štirje). Ti spoji so med seboj parno povezani. Povratni kolut povzroči, da se tok, ki je prišel z desne na levo, sedaj vrne na levo do vhodnega valjakoluta, kjer zapusti nabor kolutov.
 
Tabela prikazuje strogo zaupen sistem povezave petih vrtečih se kolutov (I do V) za trokolutno Enigmo in obeh povratnih kolutov (B in C).
[[Slika:Enigma-plugboard.jpg|thumb|Stikalna plošča z vtičnicami, povezan je A z J in S z O.]]
 
Tok, ki ga daje [[baterija]] po pritisku na tipko (na primer A), steče preko stikalne plošče z vtičnicami. Če je črka A povezana z drugo črko, se črka zamenja (na primer z H), če ni povezana, ostane črka nespremenjena. Tok priteče na vhodni kolut. Pri nadaljnji razlagi se besedilo sklicuje na sliko »Pretok toka« (najprej samo na zgornji del). Prikazani so vrteči se šifrirni koluti in mirujoč povratni kolut (deflektor). Zaradi preglednosti je abeceda okrnjena na 8 črk (A ... H).
 
[[Slika:Enigma-action.svg|thumb|Pretok toka (zgoraj): A se zašifrira kot G; (spodaj): A se šifrira kot C.]]
 
Tok steče preko vhodnega valjakoluta (v skici ni prikazan) na vhodni spoj prvega (desnega) koluta. Strogo zaupne električne povezave povzročijo, da tok, ki je vstopil na desni pri vhodnem spoju A, zapusti kolut na levi strani na spoju B. Tako se pretvori A v B.
 
Sedaj vstopi tok v srednji kolut pri spoju B. Ker je možno, da je vhodni spoj povezan z istoimenskim izhodnim spojem, zapusti tok srednji valj na spoju B. V tretji kolut vstopi tok pri spoju B in ga zapusti pri spoju D.
Nadaljnji tok v skici ni prikazan, ga je pa možno enostavno pojasniti. Ko zapusti vrteče kolute, preko vhodnega koluta steče nazaj v stikalno ploščo z vtičnicami. Če je črka povezana z drugo črko, se črka zamenja, če ni povezana, se ne spremeni. Končno zasveti ena od lučk, ki pomeni šifro za vneseno črko. Stikalna plošča ni smela zamenjati iste črko z isto, niti ne sosednje. Npr.: črka R ni smela biti sama črka R, niti Q niti S.
 
Po pritisku na tipko zavrti desni kolut za eno mesto (srednji kolut se zavrti šele po 26 premikih desnega, levi po 26 premikih srednjega koluta). Če bi ponovno pritisnili tipko A, steče tok po drugi poti skozi desni kolut in zato tudi po drugih poteh skozi ostalaostale kolesakolute. V spodnji polovici skice je prikazan potek po premiku desnega koluta za eno lego navzdol. Sedaj se A šifrira kot C.
 
== Uporaba ==
Pri ENIGMI I so bili najprej na razpolago trije, od leta [[1939]] pa pet šifrirnih kolutov (rotorjev) s tem, da se je število možnih rotorjev s petih povečalo na osem. Nemška vojna mornarica je že od samega začetka uporabljala štiri rotorje. V tajni [[kodna knjiga|kodni knjigi]] je bilo za vsak dan zapisano, katere valjekolute in v kakšnem vrstnem redu je potrebno vstaviti. Rotorji so bili označeni z [[rimske številke|rimskimi številkami]] od I do V, kasneje do VIII. V tej kodni knjigi je vnos I IV II pod navedbo položaj valjevkolutov pomenil, da se na levi strani vstavi valjkolut I, na sredini valjkolut IV in na desni valjkolut II. Nikoli ni smel en šifrirni rotor, na primer I., ostati na istem mestu dva dni. Menjavo so opravili vsak dan natanko ob polnoči.
 
== Kakovost šifriranja ==
Ko je leta [[1918]] Scherbius prijavil ENIGMO (še med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]]) [[patentni urad|patentnemu uradu]], je bila to izredno kakovostna in napredna naprava. Osnovni napredek je bil v uvedni strojnega namesto ročnih sistemov šifriranja. Po pravici je veljalo, da se šifre ne da »zlomiti« s tedaj običajnimi ročnimi postopki, ki so bili večinoma osnovani na [[jezik]]ovnih posebnostih. Tako je ostalo do [[1930.|30. let]], torej več kot 10 let.
 
Kriptografska moč ENIGME je v vrtečih se valjihkolutih, tako da se ista črka vsakič zašifrira z drugo pretvorbo. Bistveno za ohranitev tajnosti sporočil je zaupnost žičnih povezav v valjihšifrirnih kolutih in število valjevkolutov v zbiru. Število valjevkolutov je bistveno za kakovost šifriranja, zato so bile štirikolutne ENIGME M4, ki so jih uporabljali v [[podmornica]]h, bistveno bolj varne od običajnih trovaljnihtrokolutnih ENIGEM I.
 
[[Kabel]]ske povezave na prednji strani naprave naj bi povečale varnost tajnosti sporočila, vendar je to dodatno zaščito dokaj enostavno »zlomiti«, ker ostanejo povezave ves čas šifriranja enega sporočila enake.
 
Začetna nastavitev valjevkolutov je za zaščito skoraj brez pomena.
 
== Število možnih šifer ==
9. prstasti obroč<br />
10. zobato kolo]]
Na primer za 31. dan je potrebno vstaviti povratni valjkolut B (ENIGMA I je imela dva povratna valjakoluta (deflektorja) B in C). Kot vrtljive valjekolute se vzame valjekolte I, IV in III (valjkolut I je levo). Predhodno je potrebno nastaviti obroče. S tem se določi pri kateri črki se izvrši prenos na naslednji valjkolut. Uporabljala se je tabela (A = 01, B = 02, ... Z = 26. Na koncu je potrebno povezati s kabli še 10 vtičnic (A z D, C z N in tako dalje).
 
Kot zadnje je potrebno nastaviti valje v začetni položaj in s tem je naprava pripravljena za delo.
* Položaj valjev
 
Izbere se tri od 5 vrtljivih valjevkolutov in enega od dveh povratnih valjevdeflektorjev. To da 2·3·4·5 = 120 možnosti, kar je približno 7 bitov.
 
* Nastavitev obročev
 
Obstaja 26 nastavitev obročakoluta za srednji in desni obročkolut, nastavitev levega je brez pomena. Skupaj je možnih 26 <sup>2</sup> = 676 nastavitev. To da približno 9 bitov.
 
* Začetna nastavitev.
 
Za vsak valjkolut je možnih 26 začetnih položajev (povratnega valjakoluta se ne da nastaviti), kar da 26<sup>3</sup> = 17.576 nastavitev kar ustreza 14 bitom.
 
* Povezava vtičnicstikalne plošče
 
Lahko se poveže največ 13 parov vtičnic pri 26 črkah. Za prvo povezavo je 26 možnosti za prvi konec in 25 možnosti za drugi konec. Ker ni pomembno, kateri konec je vstavljen prej in kateri kasneje, ostane samo polovica možnosti. Za prvi kabel je tako 26·25 / 2 = 325.
Za drug povezovalni kabel je analogno 24·23/2 = 276 možnosti. Na splošno velja, da je za ''n''-to povezavo s kablom (26 - 2''n'' + 2)(26 - 2''n'' + 1) / 2 možnosti.
 
Številka Možnosti za Možnih
Povezave prvi konec drugi konec povezav
0 1 1 1
1 26 25 325
* Skupno število možnih šifer
 
Število možnih šifer za standardno ENIGMO I z izbranimi tremi vrtljivimi valjikoluti (izmed petih), enim od dveh povratnih valjevdeflektorjev, uporabi desetih povezav se lahko izračuna kot produkt 120 položajev vrtljivih valjevkolutov, 676 nastavitev obročev, 17.576 osnovnih nastavitev in 150.738.274.937.250 možnih povezav, kar je:
 
120 · 676 · 17.576 · 150.738.274.937.250 = 214.917.374.654.501.238.720.000
== Slabosti sistema ==
 
Korn je dosegel z uvedbo povratnega valjakoluta (deflektorja), da je postopek šifriranja samopovraten, kar pomeni da če se pri nekem položaju valjevkolutov šifrira črka U v črko X, se črka X šifrira kot črka U. Tako je poenostavil delo z napravo, ker ni bilo več potrebno spreminjati načina dela pri šifriranju in dešifriranju. Poleg tega je računal na povečanje varnosti, saj je tok stekel dvakrat skozi valjekolute, torej se je pri trokolutni Enigmi šifriral šestkart. To pa je bilo napačno sklepanje z daljnosežnimi in za Nemce katastrofalnimi posledicami.
 
Ker teče tok drugič skozi napravo zaradi povratnega valjakoluta vedno po drugi poti kot prvič, se ne more nikdar šifrirati črka v samo sebe. Na pogled je to majhno zmanjšanje dolžine šifre, saj ostane namesto 26 možnosti »le« 25, vendar je to bistveno zmanjšanje dolžine šifre in odpira nove možnosti za »lomljenja« šifre.
 
Povratni valjDeflektor je tudi povzročil, da so [[permutacija|permutacije]] in s tem šifriranje samopovratne. S tem se število možnih šifer še bolj omeji, oziroma točno razpolovi. To je v hipu ugotovil Alen Turing.
 
Slabosti povzročene s povratnim valjemkolutom se lahko razložijo, če v razlagi uporabimo abecedo s 4 namesto 26 črkami.
 
S štirimi črkami se lahko naredi 4! = 24 različnih abeced za pretvorbo črk. Te so:
DABC ---- ---- ---- DCAB DCBA
 
Ker povratni valjdeflektor izključi še vse permutacije, ki niso povratne, nam ostanejo za abecedo s štirimi črkami od 24 možnosti samo tri:
 
---- ---- ---- ---- ---- ----
---- ---- ---- ---- ---- DCBA
 
Pri ENIGMI z njenimi 26 črkami tako ostane namesto možnih 4033 · 10 <sup>23</sup> le približno 4250 · 10 <sup>11</sup> kombinacij. Zaradi povratnega valjadeflektorja je tako izgubljeni za približno faktor 10 <sup>12</sup> (en bilijon) možnih šifer.
 
[[kriptografija|Kriptografsko]] še katastrofalneje je, da se neka črka nikdar ne more šifrirati kot ista črka. Če [[kriptoanalik]] pri »lomljenju« šifre ve, da se črka nikdar ne šifrira kot ista črka, mu to omogoča bližnjico do rešitve in ni potrebno mukotrpno obdelati vseh možnosti. Nemci so s tem hoteli preprečiti ugotovitev strogo tajnih notranjih povezav posameznih šifrirnih kolutov.
 
Že stoletja je za »lomljenje« šifer znan »Postopek verjetne besede«. Napadalec pozna ali domneva, da neka beseda nastopa v besedilu, na primer »[[OKW|OBERKOMMANDODERWEHRMACHT]]« (''Vrhovno poveljstvo Wehrmachta''). Če napadalec na šifro (ki ima šifrirano besedilo, za katero ve, da je bilo šifrirano z ENIGMO) ve, da se črka ne more šifrirati kot ista črka, lahko ugotovi na katerih mestih šifriranega besedila se ne more nahajati [[verjetnost|verjetna]] beseda. Pod šifrirano besedilo napiše z [[zamik]]i verjetno besedo in izključi [[možnost]]i, ko je na istem mestu v šifriranem besedilu in verjetni besedi ista črka.
Kot je zgoraj razloženo obstaja za ENIGMO I 2.109.120 možnih šifer (nastavitev). Teh približno 2 milijona možnosti se ročno ne da rešiti. Če se uporabi ustrezna z [[motor]]jem poganjana naprava, ki obdela 20 možnosti na sekundo, pomeni to [[1 E5 s|30]] [[ura|ur]]. To je še sprejemljiv čas. Če pa se uporabi 60 strojev (enega za vsako nastavitev vrtljivih valjev), je potrebnih samo še [[1 E3 s|30]] [[minuta|minut]], kar je izredno ugodno.
 
Skupina [[Poljaki|poljskih]] [[matematik]]ov, zbranih okrog [[Marian Rejewski|Mariana Rejewskega]], je že pred drugo svetovno vojno dosegla velike uspehe pri dešifriranju besedil, šifriranih na ENIGMAH. ENIGME, zgrajene pred letom [[1939]] so bile malce enostavnejše. Bile so industrijske, kakršne so uporabljala velika nemška podjetja: AG Farben Siemens, Krupp itn. Te so imele na začetku šifrirne kolute povezane kar ''naravnost''. Rejewski je uporabil zakone [[teorija permutacij|teorije permutacij]], prav tako jezikovna pravila [[nemščina|nemščine]] in odstopanje od pravil [[slučajnost]]i, ki so bila povzročena z vplivi ljudi. Tako ljudje radi za ključ sporočila uporabljajo kombinacije kot AAA, BBB, ABC, …
 
Dejstvo, da so Nemci poslali na začetku vsakega sporočila, tako imenovani ''ključ sporočila''. Ta je bil zašifriran z ''dnevnim ključem'' in je bil na začetku sporočila poslan dvakrat. Vseboval je začetno nastavitev vrtljivihšifrirnih valjevkolutov in to sporočilo je bilo namenjeno zmanjšanju napak pri sprejemanju/oddajanju sporočil.
 
Sprejemnik sporočila je najprej dešifriral začetnih 6 črk sporočila z dnevnim ključem in nato postavil vrtljive valjekolute v tako določen začetni položaj in dešifriral dejansko sporočilo.
 
Rejewski je razpolagal tudi s kodnimi knjigami Nemcev, [[navodilo|navodili]] za uporabo in drugimi materiali. Nemci so tudi delali napake, ko so na zahtevo po pošiljanju testnega [[signal]]a oddali na primer 50 krat črko A, kar je bilo enostavno dešifrirati. Tako je bil napor za »lomljenje« šifer bistveno zmanjšan.
Odprto besedilo šifriranega sporočila dobimo samo, če rešimo naslednje delne probleme:
 
Najprej: zgradba povezav za vse valješifrirne kolute, vključno s povratnimz valjemdeflektorjem
Potem:
* ključ za sporočilo
* dnevni ključ, ki ga sestavlja:
** izbor in položaj valjevkolutov
** položaj obročev
** osnovna nastavitev valjevkolutov
** povezava vtičnicstikalne plošče
 
S pomočjo elektromehanskih naprav, tako imenovanih »[[kriptološka bomba|bomb]]«, je bilo možno v nekaj urah odkriti dnevni ključ, ki se je uporabljal za nastavitve valjevkolutov in so ga Nemci menjali vsak dan točno ob [[polnoč]]i. Leta [[1939]] so Nemci izboljšali sestavo ENIGME, tako da so namesto treh uporabljali pet vrtečihšifrirnih valjevkolutov, od katerih so bili istočasno v uporabi vedno le trije. Prav tako so uvedli povezavo vtičnicestikalne plošče za 10 parov namesto dotedanjih štirih parov. Tako nastalo komplikacijo so Poljaki rešili z uporabo 60 »bomb«.
 
Dva tedna pred [[operacija Weiß|nemškim napadom na Poljsko leta 1939]] so Poljaki uspeliseznanili pretihotapitizaprepadene znanjeAngleže in Francoze o kriptografskih slabostih ENIGME, načrt »bomb« in dve na Poljskem izdelani kopiji ENIGME v [[Velika Britanija|Veliko Britanijo]] in [[Francija|Francijo]]. Spoznanja poljskega [[Urad šifer|Urada šifer]] (Biuro Szyfrów) so zavezniki razvijali naprej. Ta nepredek sta vsaj delno podprla dva Nemca. Prvi je neznanbil Hans-Thilo Schmidt. Služboval je v radijski postaji nemških oboroženih sil in se je hotel [[maščevanje|maščevati]] za svoj [[odpust]] na koncu prve svetovne vojne. Stopil je v stik s [[francoska tajna služba|francosko tajno službo]] in se trikrat srečal z agentom z [[ilegala|ilegalnim]] imenom ''Rex''. [[Francozi|Francozom]] je dostavil načrte ENIGME, vendar brez podatkov o povezavah v vrtljivihšifrirnih valjihkolutih. Leta [[1943]] ga je francoska tajna služba izdala in še isto leto jeso bilga Nemci usmrčenusmrtili. Leta [[1999]] je postalo znano, da je [[Hans-Thilo Schmidt]] s tajnim imenom ''Asch''' dobavil francoskemu kriptografu [[Gustave Bertrand|Bertrandu]] podobne predloge. Domneva se, da bi Rejewski uspel tudi brez teh predlog, vendar so mu prav gotovo pomagale , da je pridobil dragoceni čas.
 
Britanski kriptoanalitiki so delali v [[Bletchley Park]]u. Projekt je potekal pod kodnim imenom [[UltraULTRA]]. Nadaljevali so tam, kjer je moral nehati Rejewski in »zlomili« tudi šifro leta 1939 izboljšane ENIGME. Pri delu jim je pomagala površnost nemških šifrantov (ponavljajoči in slabo izbrani ključi sporočil, standardna oblika [[vreme]]nskih podatkov ob točno določćenem času ob 18 uri popoldne za naslednji dan in podatkov o legi, …). Skupaj je v Bletchyju delalo približno 7.000 ljudi. Vendar iz lastnih moči niso mogli nadoknaditi tistega, kar so nepreklicno izgubili: čas. Leta 1939 so zavezniki prejeli popolne podatke o poljskih dosežkih in vse podatke, vključno z dvema delujočima klonoma Enigme.
 
Eden od znanstvenikov v Bletchley Parku je bil [[Angleži|angleški]] matematik [[Alan Turing]], eden največjih umov 20. stoletja, katerega dela o [[računalništvo|računalništvu]] in [[informatika|informatiki]] so še danes pomembna. Turing je izdelal pomembne osnove za izdelavo angleške različice »bombe«. Po njegovi zamisli so izdelali prvi elektronski programabilni računalnik na svetu, za katerega je tudi napisal prve programe.
 
Zaveznikom je [[4. maj]]a [[1941]] uspelo zajeti močno poškodovano [[seznam nemških podmornic druge svetovne vojne|nemško podmornico]] [[U-110]] in dobiti v roke ENIGMO M3 in številne kodne tabele. Ker je posadka podmornico zapustila in so jo na [[rušilec|rušilcu]] [[HMS Bulldog (1930)|HMS Bulldog]] takoj spravili pod [[paluba|palubo]], Nemci niso izvedeli za ta zavezniški plen. V juniju [[1944]] so zavezniki zaplenili še eno napravo ENIGMA in tajna navodila za šifriranje ob zajetju podmornice [[U-505]].
== Zgodovinski vidiki ==
 
Na splošno velja, da je razbitje šifer ENIGME ena od strateških prednosti zaveznikov med drugo svetovno vojno. Zgodovinarji domnevajo, da je to razbitje šifer skrajšalo vojno za nekaj mesecev, če ne za celo leto. Zgodovinar Rohwer domneva, da je ta dosežek prihranil potopitev kakšnih 400 zavezniških ladij. Rešeno pa je bilo tudi nešteto človeških življenj na obeh straneh, tako civilnih kot vojaških.
 
Razprava o alternativnih potekih zgodovine je vedno polna špekulacij. Odločilen je tudi trenutek, ko bi ENIGMA spet postala popolnoma varna. Če bi se to zgodilo leta 1945, bi to imelo majhen vpliv na potek vojne, v letu 1944 pa bi bil vpliv bistveno večji. Bili bi ovirani načrti za [[operacija Overlord|operacijo Overlord]] (invazija v [[Normandija|Normandijo]]). Kot je danes znano, je bila zaradi dešifriranih sporočil zaveznikom znana zelo natančna razporeditev nemških oboroženih sil v Normandiji. Nemška podmorniška ofenziva na Atlantiku bi uspela in tudi Rommel bi se za Hitlerja dokopal do toliko željene nafte v Libiji in Savdskem polotoku.
 
Kaj pa bi bilo, če sporočil ENIGME sploh ne bi dešifrirali? V letu [[1940]] je [[Kraljevo vojno letalstvo]] (RAF) v [[bitka za Britanijo|bitki za Britanijo]] moral vključiti zadnje rezerve. Pri tem so bila dešifrirana sporočila o nemških načrtih v veliko pomoč. Brez te pomoči bi Britanija morda izgubila to letalsko bitko in [[operacija Morski lev]] (Seelöwe, načrtovana invazija na Veliko Britanijo) bi se začela. Kakšen bi bil izid, nihče ne ve. Če pa bi uspela, bi morda Velika Britanija tega leta končala vojno ([[Sovjetska zveza]] in [[Združene države Amerike|ZDA]] še nista vstopili v vojno). MordaNemci bipa, sev končalonasprotju tako,z danekaterimi bimnenji, tudi nadniso bili Evroposposobni eksplodiraleizdelati [[atomska bomba|atomske bombe]].
 
Iz teh špekulacij se vidi izreden pomen kriptografije in kriptoanalize. Pri tem je bilo pomebno, da so zavezniki vso vojno in do [[1970.|70. let]] ohranili popolno tajnost o »zlomu« ENIGMINE šifre. (projekt ULTRA).
 
Na podlagi sumljivih potekov dogodkov so Nemci večkrat izvedli preverjanje varnosti sistema, vendar niso odkrili ničesar, sumili so izdajalce. Po koncu vojne so zavezniki (predvsem Velika Britanija in ZDA) prodale del zaplenjenih in nekaj naknadno izdelanih naprav na [[Bližnji vzhod]] in v [[Afrika|Afriko]]. Tako so lahko v miru še naprej brali radijski promet v teh državah.
 
== Možnosti izboljšav ==
[[Slika:Bletchley Park Naval Enigma IMG 3604.JPG|thumb|right|Pomorska Enigma s štirimi valjirotorji, razstavljena v Bletchley Parku.]]
 
Že leta [[1883]] je nizozemski kriptolog [[Auguste Kerckhoffs]] pod predpostavko »Nasprotnik pozna sistem šifriranja« definiral za resno kriptografijo osnovno pravilo:
''Varnost sistema šifriranja ne sme biti odvisna od načina šifriranja. Za tajnost je edina garancija tajnost ključa'' ([[Kerckhoffsovo načelo]]).
 
Kriptografska zaščita ENIGME je bila osnovana na tajnosti žičnih povezav v valjihkolutih, kar je v nasprotju z zgornjo zahtevo. S tem so postale te povezave del [[algoritem|algoritma]] in ne ključa. Pomebno je, da se te povezave od leta [[1920]] do konca uporabe leta 1945 niso spremenile. Pri normalni uporabi tako razširjene naprave ne bi smeli domnevati, da bo tako važen del naprave ostal tajen, kljub temu da so si Nemci za to zelo prizadevali.
 
Prva možnost za izboljšavo bi bila pogosta zamenjava vrtečih valjevkolutov z drugačnimi notranjimi povezavami, vsaj enkrat letno.
 
Še učinkovitejši bi bili valjikoluti, katerih žične povezave se bi spreminjale glede na ključ. Pot k temu je bil povratni valjdeflektor D, ki je to omogočal, vendar je prišel v uporabo le redko.
 
[[Slika:Enigma-8-rotor.jpg|thumb|right|Zgodnja izpeljanka ENIGME z osmimi valjikoluti.]]
 
Dodatna okrepitev varnosti bi bila ukinitev povratnega valjakoluta (deflektorja) (pomanjkljivosti so opisane zgoraj).
 
Neka zgodnja izvedba ENIGME je vsebovala osem nezamenljivih valjevšifrirnih kolutov. Samo z osnovno nastavitvijo teh koles je na razpolago 200 milijard možnosti. Ta model tudi ni vseboval povratnega valjakoluta in pomanjkljivosti, ki jih ta povzroča. Če bi uporabili to načelo z osmimi valjikoluti namesto treh in bi bili ti valjikoluti še povrh vsega še zamenljivi, bi bistveno povečali varnost sistema.
 
Nadaljnja, dokaj enostavna izboljšava je več zarezzatičev za prenos vrtenja koluta na levososednji kolokolut. Ker se je srednje kolokolut obrnilo za eno mesto šele po 26 črkah in levo kolokolut po 26 · 26 črkah, je bila za dokaj dolge dele besedila nastavitev teh dveh koles nespremenjena in to je olajšalo delo pri dešifriranju. Če bi imeli valjikoluti ENIGME več zarez za prenos vrtenja, bi bilo dešifriranje bistveno težje.
 
[[Slika:Enigma rotor set.png|thumb|right|Zbir valjev: levo spodaj je vidnaviden zarezazatič za prenos vrtenja.]]
 
Pri 2., 4. ali 13. zarezah se skrajša perioda v kateri se ponovi abeceda za zamenjavo, če pa bi izbrali števila, ki niso [[prafaktor]]ji števila [[26 (število)|26]], pa te nevarnosti ni.
 
[[Abwehr]] ([[tajna služba]] Wehrmachta) je uporabljal poseben model ENIGME s posebnim zbirom vrtljivih valjavšifrirnih kolutov, ki so imeli 11, 15 ali celo 17 zarezzatičev za prenos. Tudi povratni valjdeflektor se je vrtel. So se pa odpovedali vtičnicamstikalni plošči na prednji strani. Toda strokovnjakom v Bletchley Parku je uspelo odkriti tudi ta šifrirni sistem in marsikateri nemški agent je ob vstopu v Veliko Britanijo doživel zanj nezaželen sprejem, zaslišanje in ga je skoraj vedno tudi stal glave.
 
== Literatura ==
Brezimni uporabnik