Dom in svet: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
'''''Dom in svet''''' je bil [[Slovenija|slovenski]] literarni mesečnik, ki je izhajal med leti [[1888]] in [[1944]]. Nastal je kot zabavno-poučni list za [[katolištvo|katoliške]] bralce, pozneje se je razvil v izrazito literarno revijo. V [[Ljubljani]] ga je ustanovil [[filozof]] in [[teolog]] [[Frančišek Lampe]] in ga urejal do smrti ([[1900]]). Revija je bila izrazito katoliška, a je predstavljala strpnejši, predvsem pa umetniško najbolj ustvarjalen del katoliške kulture. Ob ustanovitvi DS je bilo zaznati določena nesoglasja med ustanoviteljem Fr. Lampetom in urednikom sočasno nastalega Rimskega katolika Antonom Mahničem.
Urednikovanje [[Izidor Cankar|Izidorja Cankarja]] ([[1914]]–[[1919|19]]) pomeni stopnjevanje umetniško-estetske usmeritve DS: iz obzorij katoliškega romantičnega realizma in domačijske literature je revijo dvignil na širšo in modernejšo estetsko raven.
V hudo krizo je revija DS zašla [[1937]], ko je [[Edvard Kocbek|Kocbek]] v njej objavil članek ''[[Premišljevanje o Španiji]]''. V javnosti je nastala ostra polemika, saj je Kocbek opredelil špansko levico kot pozitivno in etično čisto in pozitivno stran, čeravno je omogočala komunistično revolucijo, medtem ko je desno oz. katoliško stran v španskem spopadu opredelil kot fašistično, čeravno je bila zares fašistična jele ena od njenihdesnih frakcij. Ta španski razdor je prenesel v slovenski okvir in nakazal, da v Sloveniji obstaja podoben konflikt;. takoTako je slovensko katoliško stran posredno, toda dovolj razumljivo obtožil, da je fašistična. Pri tem je bilo evidentno, da je oznako fašizem uporabljal Kocbek povsem tako, kakor je tedaj velevala Kominterna, ko je izoblikovala politični koncept t.i. [[ljudska fronta|ljudske fronte]]: vse, tudi meščanske stranke in skupine, ki so ljudsko fronto pod komunističnim vodstvom podpirale, so lahko imele po tej logiki status demokratičnih sil; vse druge družbene skupine pa so bile označene kot fašistične. Kocbek je bil prvi levo usmerjeni slovenski katoličan, ki je to logiko prenesel v slovensko kulturno in duhovno življenje. Ker je za to uporabil ravno revijo DS, je s tem spravil uredništvo in revijo v hudo krizo. Uredništvo z glavnim urednikom [[France Koblar|Francetom Koblarjem]] ([[1933]]–[[1937|37]]) je odstopilo in revija leto dni ni izhajala (april 1937 – april [[1938]]).
Nato je revijo urejal dr. [[Jože Debevec]], potem [[Anton Dokler]], v začetku [[1939]] pa je prevzel uredništvo dr. [[Tine Debeljak]]. Revija je po krizi 1937 izgubila več pomembnih sodelavcev, ki so prešli h Kocbekovi reviji Dejanje. Med [[2. svetovna vojna|vojno]] so se slednji zvečine pridružili [[NOB]] oz. komunistični revoluciji, mnogi od tistih, ki so po krizi 1937 reviji ostali zvesti, stali ob strani ali pa so se pridružili nasprotnikom [[NOB|narodnoosvobodilnegarevolucije. gibanja]]Razkol, ozki je potekal med vojno in revolucijo med slovenskimi katoličani, je potekal skoraj povsem po ločnici, ki jo je Kocbek zarisal leta 1937 v DS s svojim esejem. komunističneLeta revolucije1944 je izšel zadnji zvezek DS v uredništvu Tineta Debeljaka. Njegova uredniška usmeritev se je deloma nadaljevala v povojnih kulturnih revijah v zdomstvu, zlasti z revijo [[Meddobje]].
 
== Zunanje povezave ==