Coulombov zakon: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
MastiBot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: ht:Lwa koulon
Vrstica 10:
: <math> F_{\mathrm{e}} = \kappa_{\mathrm{e}} \frac{| e_{1} | | e_{2} |}{r^{2}} = \frac{1}{4\pi\varepsilon_{0}} \frac{| e_{1} | | e_{2}|}{r^{2}} \!\, . </math>
 
Z ''e''<submath>e_{1} \ </submath> smo označili prvi naboj, z ''e''<submath>e_{2} \ </submath> drugega, z ''<math>r'' \ </math> pa razdaljo med njima. π<math>\pi \ </math> je [[Ludolfovo število]], ε<submath>\varepsilon_{0} \ </submath> pa [[influenčna konstanta]]. Sili <math>F_{\mathrm{rm e}} \ </math> rečemo '''električna''' ali '''Coulombova sila'''. Coulombov zakon predstavlja enega od temeljev [[elektrostatika|elektrostatike]]. Da je sila izražena v enakih enotah, kot jo poznamo iz [[mehanika|mehanike]], poskrbi sorazmernostni koeficient <math>\kappa_{\rm e} \ </math>, imenovan '''Coulombova konstanta''', včasih tudi '''Coulombova konstanta sile''':
 
: <math> \begin{align}
Vrstica 17:
\end{align} </math>
 
Koeficient je odvisen od določenih [[prosti prostor|značilnosti prostora]] in ga lahko izračunamo eksaktno.<ref>{{navedi splet|url=http://hyperphysics.phy-astr.gsu.edu/hbase/electric/elefor.html#c3|title=Coulomb's constant|publisher=Hyperphysics|accessdate=|language=v angleščini}}</ref><ref>Strnad (1978), str. 317.</ref> Tu je ''<math>c'' \ </math> [[hitrost svetlobe]], ''μ''<submath>\mu_{0} \ </submath> pa [[indukcijska konstanta]].
 
Opazimo lahko, da je zakon po svoji obliki podoben [[Isaac Newton|Newtonovemu]] [[gravitacijski zakon|gravitacijskemu zakonu]], le da je [[masa]] vedno pozitivna, zato je gravitacijska sila vedno privlačna. Razmerje med velikostjo električne privlačne sile in [[gravitacijska sila|gravitacijske sile]] med [[elektron]]oma je:
Vrstica 23:
: <math>\frac{F_{\mathrm{e}}}{F_{\mathrm{g}}} = \frac{\kappa_{\rm e}}{\kappa} \frac{e_{0}^{2}} {m_{\rm e}^{2}} \approx 416,6 \cdot 10^{40} \!\, . </math>
 
Tu je <math>\kappa \ </math> [[gravitacijska konstanta]], <math>e_{0} \ </math> [[osnovni naboj]] in <math>m_{\mathrm{rm e}} \ </math> [[mirovna masa elektrona|mirovna]] [[masa elektrona]]. Električna sila je precej izdatnejša od gravitacijske. V svetu velikih [[telo (fizika)|teles]] pa gravitacijska sila prevlada, saj se pozitivni in negativni naboj telesa izravnata.<ref>Breuer (1993), str. 141.</ref>
 
== Vektorska oblika ==