Zlatorog (pripovedka): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Klemen Kocjancic (pogovor | prispevki)
m slog
Vrstica 1:
 
[[Slika:baumbach.jpg|thumb|right|400px|Zlatorog, slovenski prevod, [[1886]]]]
[[Slika:Zlatorog.jpg|thumb|right|200px|Zlatorog, ''Založba Sidarta, 1997'']]
'''Zlatorog''' je priredba slovenske [[ljudska pripovedka|ljudske pripovedke]]. Priredila jo je [[Dušica Kunaver]], ilustrirala pa [[Mojca Cerjak]]. Pripovedka [[''Zlatorog]]'' je izšla kot samostojna [[knjiga]], pri [[založba|založbi]] [[Sidarta]], [[Ljubljana]] [[1997]].
 
[[Pripovedka]] o Zlatorogu se je v slovenskem in tudi v ruskem ljudskem izročilu ohranila prek stoletij kot posledica usodne soodvisnosti med naravo in človekom in medsebojne globoke povezanosti. Take vrste pripovedk poznajo tudi v albanskih [[gora|gorah]], pri Južnih Slovanih, v [[Grčija|Grčiji]] in v širšem vzhodnem alpskem prostoru. Leta [[1868]] je pripovedko o [[Zlatorog|''Zlatorogu]]'' kot prvi objavil Karel Dežman (Deschmann) v ljubljanskem nemškem dnevniku ''[[Laibacher Zeitung]]''. Ta zapis je navdušil nemškega pesnika [[Rudolf Baumbach|Rudolfa Baumbacha]], ki jo je prelil v [[verz|verze]] in jo objavil leta [[1877]]<ref>http://gutenberg.spiegel.de/index.php?id=19&autorid=43&autor_vorname=+Rudolf&autor_nachname=Baumbach&cHash=b31bbae2c6</ref>. [[Anton Funtek]] je leta [[1886]] [[pesnitev]] prevedel v [[slovenščina|slovenščino]].
 
==Povzetek vsebine==
V [[Jezerska dolina|Jezerski dolini]] in skalni [[Komna|Komni]] so nekoč bivale bele žene, ki so pomagale siromakom v stiskah. Izogibale so se njihovim zahvalam in če se jim je kdo približal v visoki [[dolina|dolini]], so ga odvrnile iz poti z grozečimi gibi; s [[plaz]]oviplazovi, nalivi ali [[toča|točo]]. Te bele žene pa so imele bele [[koza|koze]], ki so se pasle na steni, ki pada strmo v [[Soška dolina|Soško dolino]]. Koze je pasel neranljiv Zlatorog. Če ga je strelec zadel, je iz njegove krvi zraslo čudovito zelišče, po imenu [[triglavska roža]]. Po zaužitju tega zelišča, je Zlatorog v hipu ozdravel. Zlatorogovi zlati rogovi so bili ključ do skritih zakladov pod goro [[Bogatin]], ki jih čuva stoglavi [[zmaj]].
 
Nekoč je ob cesti v [[Trbiž]], kjer se stekata [[Soča]] in [[Koritnica]], stala [[krčma]]. Krčmarjeva hči je imela veliko snubcev, a ona je ljubila le trentarskega [[lovec|lovca]], ki je slovel kot najboljši lovec daleč naokrog. Kljub temu da je poznal vse bogastvo [[gora]], ji nikoli ni prinesel darila, niti [[triglavska roža|triglavske rože]] ne. Sporekla sta se in deklica je uslišala bogatega beneškega kramarja, ki ji je že ob prvem snidenju podaril biserno [[ogrlica|ogrlico]]. To pa je trentarskega lovca prisililo v odločitev, da najde ključ od [[Bogatin|Bogatina]]. Pri tem mu je pomagal Zeleni lovec, mož, ki ni bil ravno na dobrem glasu. Trentarski lovec je ustrelil Zlatoroga in z Zelenim možem sta mu sledila do strme [[pečina|pečine]]. Tam sta našla najlepše [[triglavska roža|triglavske rože]], med njimi tudi [[planika|planike]], iz katerih je kuhal slepi materi zdravilo za oči. Ob misli na mater je mladenič hotel opustiti svoj namen, a ga je Zeleni lovec zbadal. Zlatorog je medtem použil nekaj zelišča in spet je bil pri močeh. V svojem besu je porinil [[lovec|lovca]] preko [[pečina|pečine]]. Njegovo truplo je drugo pomlad priplavalo pred [[krčma|krčmo]], v rokah pa je držal šopek [[triglavska roža|triglavskih rož]].
 
Bele žene so od takrat naprej [[Jezerska dolina|Jezersko dolino]] za vedno zapustile. S seboj so vzele tudi bele koze. Raj se je spremenil v kamnito [[melišče]], saj je Zlatorog v svoji jezi vse porušil. Še danes se v skalovju poznajo sledovi njegovih rogov. Danes je [[Zlatorog]] ''slovenski narodni [[mit]]'' in ob [[Triglav|Triglavu]]u ''simbol naših [[gora]]''.
 
==Analiza==
Vrstica 42 ⟶ 41:
[[Slika:Zeleni_in_trentarski_lovec.jpg|thumb|right|400px|Zlatorog, ''Založba Sidarta, 1997'']]
 
; Književne vsebine
{{slog}}
'''* Pripovedovalec''': tretjeosebni ali vsevedni
* Književni prostor: [[Jezerska dolina]], [[Komna]], [[Soška dolina]]
* Tretjeosebni ali vsevedni
* Književni čas: nekoč, ko sta bili [[Jezerska dolina]] in skalna [[Komna]] še planinski raj
* Književne osebe:
:* Glavne: Trentarski lovec, Zlatorog
:* Stranske: Bele žene, Beneški kramarji, Lah, krčmar, Domača hčer, Zeleni lovec
 
; Tema
'''Književni prostor''':
V pripovedki nastopajo poosebljene naravne sile (Zlatorog, bele žene), ki so nepremagljive in nad človekom. Narava oziroma raj je za nas kot celota, kot nekaj svetega. Kdor bo nad njo zaradi lastnega pohlepa izvajal nasilje ga bo zadela pravična kazen in bo moral umreti (''trentarski lovec'').
* [[Jezerska dolina]], [[Komna]], [[Soška dolina]]
 
; Simbolika barv
'''Književni čas''':
* Nekoč, ko sta bili [[Jezerska dolina]] in skalna [[Komna]] še planinski raj
 
'''Književne osebe''':
* '''''Glavne''''':
** Trentarski lovec
** Zlatorog
* '''''Stranske''''':
** Bele žene
** Beneški kramarji
** Lah
** krčmar
** Domača hčer
** Zeleni lovec
 
'''Tema''':
* V pripovedki nastopajo poosebljene naravne sile (''[[Zlatorog]], bele žene''), ki so nepremagljive in nad človekom. Narava oziroma raj je za nas kot celota, kot nekaj svetega. Kdor bo nad njo zaradi lastnega pohlepa izvajal nasilje ga bo zadela pravična kazen in bo moral umreti (''trentarski lovec'').
 
'''Simbolika barv''':
*[[zlata]] - predstavlja prvino [[sonce|sonca]], v prenesenemu pomenu čista sončna luč, v kateri prebiva [[bog]] - (''zlati rogovi'')
*[[bela]] - predstavlja čistost, neomadeževanost, polno svetlobo in zmagoslavje. Ta barva sporoča, da pripada rajski [[vrt]] pod [[Triglav|Triglavom]] božjemu, nadnaravnemu [[svet|svetu]], ki je čist in neoskrunjen - (''bele žene, bele koze, beli [[Zlatorog]]'')
*[[zelena]] - barva miru, umirjenosti, počitka, premišljevanja, življenja - (''Zeleni lovec'')
 
'''; Sporočilo''':
Človek naj v [[svet|svetu]] Narave ne prestopa dovoljenih meja!
 
*''Človek naj v [[svet|svetu]] Narave ne prestopa dovoljenih meja''!
 
==Interpretacija literarnih likov==
'''Zlatorog'''
 
== Interpretacija literarnih likov ==
; Zlatorog
Vladar živalske [[divjina|divjine]]. Vsebina [[Zlatorog|Zlatoroga]] sega v čas skrivnostnih bitij, živeč v [[reka|rekah]], [[duplo|duplih]] [[drevo|dreves]], [[travnik|travnikih]] ali na vrhovih [[gora]]. In ta skrivnostna bitja so vodila vaščane po začrtani poti med prepovedanim in dovoljenim svetom. Na koncu zgodbe postane užaljen beli zlatorogi kozel in varuh belih gorskih žena, zapusti kraljestvo pod [[Triglav|Triglavom]]. Za seboj je pusti trajne sledove, saj je z zlatimi rogovi razril cvetoče [[travnik|travnike]].
 
'''; Trentarski lovec'''
 
Glavni književni junak iz [[Trenta|Trente]] slovi kot najboljši lovec daleč naokoli. Zaradi ljubezni postane ljubosumen in razočaran. Zapeljan od Zelenega lovca postane divji lovec, saj je streljal na sveto sončno žival. S tem je prekršil božji red v naravi. V tem primeru se nam junak predstavi kot človek, ki krši naravne oziroma božje zakone in je zaradi tega kaznovan.
 
'''; Zeleni lovec'''
 
V Slovenskem izročilu se pojavlja kot [[demon]], kot [[satan]] v človeški podobi. Trentarskega lovca zapelje v pregrešno dejanje in sicer da povzdigne roko nad božjo stvar, kar more potem plačati s svojim življenjem. Zelena barva ga označuje kot gozdnega [[duh|duha]], kar kaže na njegovo staro poreklo v ljudskem izročilu. Izraz »ta zelen« še vedno poimenuje [[satan|satana]].
 
'''; Bele žene'''
Prikazane so kot ustrežljive žene, vendar le do tistih, katerih nameni so dobri. So polne dobrote in ljubezni do ljudi. Vladajo po [[gora|gorah]], [[gozd|gozdovih]], [[gaj|gajih]], v človeški bližini, vedno pripravljene pomagati, svariti, poučevati in varovati, kakor so se, vendar zaman, trudile pri trentarskemu lovcu.
 
Prikazane so kot ustrežljive žene, vendar le do tistih, katerih nameni so dobri. So polne dobrote in ljubezni do ljudi. Vladajo po [[gora|gorah]], [[gozd|gozdovih]], [[gaj|gajih]], v človeški bližini, vedno pripravljene pomagati, svariti, poučevati in varovati, kakor so se, vendar zaman, trudile pri trentarskemu lovcu.
V pripovedki imajo vlogo dobrih [[vila|vil]]. Spominjajo na mitološka bitja kot na primer [[rojenica|rojenice]] in [[sojenice]]. Vera v dobre bele žene, ki pomagajo človeku je skupna dediščina ljudstev, ki so v davnini polnila evropski prostor.
 
'''; Krčmarjeva hči'''
 
Bila je lepa mladenka in imela je vsega na pretek, a vseeno se je nenehno pritoževala. Imela je mnogo snubcev a ljubila je trentarskega lovca. Kljub temu je sprejemala darila snubcev in se oponašala pred svojo pravo ljubeznijo.
 
Vrstica 111 ⟶ 91:
 
==Motivno-tematske povezave==
; Motiv Zelenega lovca
 
'''Motiv Zelenega lovca'''-
Odraža [[Sveto pismo|svetopisemsko]] podobo o izvirnem grehu. Po [[satan|satanu]] (''Zelenem lovcu''), je bil zapeljan človek (''trentarski lovec''), zato strelja na sončno žival (''Zlatoroga''), kar mora na koncu plačati s smrtjo. Človeški rod je kaznovan. Sončna planina ostane uničena za vedno.
[[Slika:Triglavske_roze,_izrez_9._prizora.jpg|thumb|right|200px|''Založba Sidarta, 1997'']]
'''; Motiv lova na sveto žival'''-
Številne [[žival|živali]] z nadnaravno močjo, ki se pojavljajo zlasti v ljudskih [[pravljica|pravljicah]], so pogosto preostanek verskih predstav ljudstev, ki so častili [[žival|živali]], v katerih so videli svoje mitične prednike. V našem primeru je Zlatorog predstavljen kot vodnik belih [[koza|koz]]. V tej pripovedi lahko zaslutimo višja bitja, ki naj bi imela moč nad [[žival|živalmi]] in jih vodila. Zlatorog je skrbel za to, da je [[svet]] tekel po ustaljenem redu in da je bilo ravnovesje med naravo in ljudmi ohranjeno. Lov na to sveto [[žival]]
Zlatoroga je bilo nevarno. V tem času, ko so ljudje gledali take [[žival|živali]] kot sebi enakovredne, so imeli pravila, ki so prepovedovale loviti ob nedeljah, kvaternih tednih in praznikih. Lovec predstavlja sovražnika. Žene ga pohlep po zaželeni trofeji, po zlatih rogovih, ki bi pomenili oblast in [[zmaga|zmago]]. [[Lovec]] ne pozna več spoštovanja do vrednosti in do dostojanstva življenja. Streljajo že za ceno lastne [[duša|duše]]. Zato je trentarskega lovca oziroma divje in nedeljske lovce doletela neizbežna kazen.
 
'''; Motiv srečanja s čudežno živaljo-
v slovenskem ljudskem izročilu so ohranjene bajeslovne [[žival|živali]], ki poosebljajo neko naravno ali nadnaravno silo. S svojo belo ali zlato podobo poosebljajo nebesna boštva. Tovrstni liki so: zlatorogi, [[gams|gamsi]] z belimi rogovi ali [[parkelj|parkeljci]], [[košuta|košute]], [[bel konj|beli konji]].
Vera pastirskih in lovskih ljudstev napoveduje smrt tistemu, ki sreča takšno [[žival]] v svobodnem lovišču, tistemu, ki si je takšno srečanje želel in hotel čudežno igro narave iz gole lovske strasti ubiti in jo oskruniti.
 
Vera pastirskih in lovskih ljudstev napoveduje smrt tistemu, ki sreča takšno žival v svobodnem lovišču, tistemu, ki si je takšno srečanje želel in hotel čudežno igro narave iz gole lovske strasti ubiti in jo oskruniti.
'''Motiv zaklete planine'''-
Bele žene po storjenem zločinu s svojimi belimi [[koza|kozami]] zapustijo triglavske pašnike.
Zlatorog cvetoče travnike in porasle pašnike v srdu razkoplje. Ostane le še pusto skalovje.
 
; Motiv zaklete planine
'''Motiv čudežno zdravilne triglavske rože'''-
Bele žene po storjenem zločinu s svojimi belimi kozami zapustijo triglavske pašnike. Zlatorog cvetoče travnike in porasle pašnike v srdu razkoplje. Ostane le še pusto skalovje.
[[Roža mogota]] pomeni rožo, ki vse premore, vsemogočno rožo.
Tudi če je zlatorogo žival zadel lovec, je ostala nepoškodovana, saj je iz njene krvi zrasla čudežna zdravilna roža, [[roža mogota]]. Ko jo je ranjena [[žival]] zaužila, je ozdravela in moči so ji bile povrnjene. Njena druga vloga je čaroben ključ, ki nam odpre votlino z zakladom pod [[Bogatin|Bogatonom ]].
[[Triglavska roža]], drobni rdeči cvet, še vedno raste med skalami v triglavskem pogorju v spomin na Zlatorogove dni.
 
; Motiv čudežno zdravilne triglavske rože
== Primerjave z drugimi besedili ==
[[Roža mogota]] pomeni rožo, ki vse premore, vsemogočno rožo. Tudi če je zlatorogo žival zadel lovec, je ostala nepoškodovana, saj je iz njene krvi zrasla čudežna zdravilna roža, roža mogota. Ko jo je ranjena žival zaužila, je ozdravela in moči so ji bile povrnjene. Njena druga vloga je čaroben ključ, ki nam odpre votlino z zakladom pod Bogatonom.
 
Triglavska roža, drobni rdeči cvet, še vedno raste med skalami v triglavskem pogorju v spomin na Zlatorogove dni.
{{navedek|''Vsaka ljudska pripoved skriva v sebi zrno neke davne resnice. Morda te resnice ne najdemo vedno v samem dogodku zgodbe, morda je skrita v naukih, verah, uverah ali v načinu življenja in mišljenja v starih dneh. Ljudski spomin sega mnogo dlje v preteklost kot pisana zgodovina, zato so stare ljudske pripovedi še toliko dragocenejše.''|4=—Dušica Kunaver, Anton Aškerc:Zlatorog''(stran 96)''.}}
 
'''Krivopetnice in Zlatorog'''
[[Slika:Krivopetnice_in_Zlatorog.JPG|thumb|right|200px|Krivopetnice in Zlatorog, ''Založba Mladinska knjiga, 1985'']]
Z obravnavano [[pripovedka|pripovedko]] o Zlatorogu se razlikuje v:
*Uvodu
**Opis kraja dogajanja je podoben, vendar se zgodba nadaljuje s poroko mladega Trentarja in krivopetnice.
*Poimenovanju likov
**Namesto belih žena nastopajo ''gorske vile, krivopetnice''. Krčmarjevi hčeri je bilo ime ''Ančca'' in ni ljubila trentarskega lovca. Lovca je ljubila ''Jerca'' in na koncu zgodbe [[voda]] pogoltne tudi njo.
*Motivih
**V njej najdemo ''motiv o rešitelju zakladov''. Nekoč bo namreč na strmi steni [[Triglav|Triglava]] zrasla brinca iz katere bodo naredili zibelko. V tej zibelki so bo zibal junak, ki bo našel in rešil zaklad.
 
'''Ajdovska deklica na Prisanku'''
 
Kraj dogajanja je tako kot pri Zlatorogu ''v Trenti''. Namesto belih žena nastopa [[ajdovska deklica]] in tudi ona je živela pod previsnimi pečinami in skalnatimi policami, se skrivala ljudem a jim tudi pomagala. Zlatorog in trentarski lovec nastopata v prerokbi [[ajdovska deklica|ajdovske deklice]]: »Ko boš zrasel v mladeniča, boš postal ''pogumen lovec'', kakršnega še ni bilo pod [[Prisank|Prisankom]]. Po pečinah in previsnih skalah boš zalezoval ''belega [[gams|gamsa]] z zlatimi rogmi''. Kozla boš ustrelil, zlato rogovje prodal in bajno ''obogatel''...«
 
'''Kušet na [[Kanin|Kaninu]] ima zlate rogove'''
 
[[Pripovedka|Pripovedki]] sta si podobni v kraju dogajanja. Namesto Zlatoroga je glavna književna oseba ''kušet z zlatimi rogovi''. Tudi tu nastopata ''dva lovca'' ki [[žival]] ustrelita. Tako kot Zlatorogje tudi [[kušet]] poznal ''pot do bogastva''.
[[Slika:Zlatorogovi_čudežni_vrtovi.jpg|thumb|right|250px|Zlatorogovi čudežni vrtovi, ''Založba Didakta, 2004'']]
''*kušet - kozel, gams''
 
'''[[Kozel]] z križem na čelu'''
 
*Podobnosti:
**Kraj dogajanja: dolina [[Bavšica|Bavšice]] pri [[Bovec|Bovcu]]
**Prepovedan ''lov na [[kozel|kozla]]''.
**''Dva'' lovca
**Tako kot Zlatorog tudi [[kozel]] pahne lovca v prepad.
**''spomini'' na mater
**Drugi lovec, Zeleni lovec, izgine.
 
'''Beli konj na Vršacu'''
*Podobnosti:
**Kraj dogajanja: med ''Triglavom'' in Vršacem
**Nastopajo brzonogi ''kozli''
**Iskanje zaklada.
**''Dve'' osebi (lovec in pastir) srečata ''belega konja''.
**Beli konj izgine.
**Nekoč bo prišel junak, ki bo ustrelil belega [[konj|konja]], varuha zakladov. Strelec bo moral [[konj|konja]] prej zagledati, kot pa [[konj]] njega. Še smrtno zadet bo [[konj]] junaku poskusil zmešati pamet, vendar bo onemogel obležal. Iz kapelj konjeve krvi bodo izpod snega zrasle ''goličavaricam'' podobne cvetice. Kdor jih bo našel, bo večno srečen.
 
''*goličavarica - planika''
[[Slika:A.Aškerc_Zlatorog.jpg|thumb|right|200px|Anton Aškerc:Zlatorog, ''Založba Imprimo d.o.o. in Dušica Kunaver, 2004'']]
'''Anton Aškerc: Zlatorog'''
 
Anton Aškerc je [[pripoved]] o [[Zlatorog|Zlatorogu]] preoblikoval v ''[[drama|dramsko]] [[igra|igro]]''. Objavil jo je leta [[1904]].
*Podobnosti:
** Kraj dogajanja je [[Trenta]].
**Trentarskegi lovec po imenu ''Bojan''.
**''Slepa mati''
**''Bele žene'', vile
**Bojan hoče ustreliti Zlatoroga, a ga bela žena reši.
**Krčmarjevo hči zamenja ''lepa Vida'' (oče je pokojni, živi z mamo)
**Beneškega kramarja Laha Vida imenuje ''Pietro''.
**''Zeleni lovec'' in Bojan iščeta bogastvo, Zeleni lovec se mu ''posmehuje'' in ga nagovarja
**Bogastvo čuva [[zmaj]].
**Bojanu se prikaže ''materina podoba''
**Bojan ustreli Zlatoroga, ta poje ''zališča'' in ga pahne v prepad.
**''Soča'' naplavi mrtvo Bojanovo truplo, Vida se pokesa.
 
'''R. Baumbach - A. Funtek: Zlatorog'''
 
''Špela'' in starček ''Jaka'' povabita ''trentarskeg lovca'' na ples. Špela zapoje pesem, ki opeva zgodbo o [[Zlatorog|Zlatorogu]], lovcu ''Janezu'' in deklici ''Anki''. Potem je [[povest]] o [[Zlatorog|Zlatorogu]] povedal še ''Jaka''. Naslednji dan odidejo na ples. Trentarski lovec in Katrina hčer Jerica, ''krčmarka'', se zaljubita. ''Katra'' je temu nasprotovala. Tudi Špela se je Jerici posmehovala. Tudi v tej pesnitvi neznanec ''Vlah'' ukrade lovcu ženo. A tokrat se lovec sam odpravi po zaklade. Doleti ga ista kazen kot v prvotni [[pripovedka|pripovedki]]. Jerica se skesa, Špela se za njim vrže v [[voda|vodo]]. To pesnitev lahko primerjamo z [[pripovedka|pripovedko]] [[Krivopetnice in Zlatorog]]. [[Rudolf Baumbach]] je Zelenega lovca, kot počelo zla, nadomestil z demonsko [[narava|naravo]] lepega planinskega dekleta.
 
Po Baumbachovi pesnitvi je [[Richard Brauer]] napisal [[libreto]] [[Zlatorog (opera)|Zlatorog]], ki ga je v slovenščino prevedel [[Cvetko Golar]], uglasbil pa leta [[1919]] [[Viktor Parma]].
 
== Viri in opombe ==
Vrstica 205 ⟶ 116:
 
==Glej tudi==
 
* [[Slovenska mladinska književnost]]
* [[Seznam slovenskih pravljic]]
Vrstica 223 ⟶ 133:
* S., Zorčeva (1985). Krivopetnice in Zlatorog. Ljubljana: Mladinska knjiga
* Funtek, A. in Baumbach, R. (1886). Zlatorog. Ljubljana: Kleinmayr & Bamberg
 
<references />
 
Vrstica 238 ⟶ 147:
 
{{Slovenska mitologija}}
 
[[Kategorija:Slovenske pravljice]]
[[Kategorija:Literarni liki]]
 
[[de:Zlatorog]]