Močna jedrska sila: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
JAnDbot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: io, ml, uk Spreminjanje: ro
Xqbot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: ga:Idirghníomhú láidir; kozmetične spremembe
Vrstica 1:
'''Mòčna jêdrska síla''' ali '''mòčna interákcija''' ([[strokovni izraz|izraz]] [[interakcija]] je natančnejši), tudi '''bárvna síla''' je ena od štirih [[osnovna sila|osnovnih interakcij]] v naravi. Razdelimo jo lahko na dva dela: »osnovna« močna jedrska sila in »rezidualna« močna jedrska sila. Močna jedrska sila neposredno vpliva le na [[kvark]]e, antikvarke ter [[gluon]]e ([[bozon]]e, ki jo posredujejo). »Osnovni« del močne jedrske sile veže skupaj kvarke v [[hadron]]e, kot sta [[proton]] ali [[nevtron]], »rezidualni« del pa veže skupaj hadrone v [[atomsko jedro|atomskem jedru]]. V tem delu je delec, ki posreduje močno jedrsko silo, bozonski hadron ali [[mezon]].
 
Skladno s [[kvantna kromodinamika|kvantno kromodinamiko]] nosi vsak kvark [[barvni naboj]], ki obstaja v treh vrstah: »[[rdeča|rdeč]]«, »[[zelena (barva)|zelen]]« in »[[modra|moder]]«. Ta imena so zgolj oznake in niso povezana z dejanskimi [[barva]]mi. Antikvarki so »anti-rdeči«, »anti-zeleni« ali »anti-modri«. Lastnost barvnega naboja je, da se enaki barvi odbijata, neenaki pa privlačita. Še posebej močan je privlak med barvo in njeno antibarvo. [[osnovni delec|Delci]] lahko obstajajo le, če je njihova skupna barva »bela« oziroma nevtralna (čemur pravimo barvni singlet), kar pomeni, da so bodisi sestavljeni iz rdečega, zelenega in modrega kvarka (ali anti-rdečega, anti-zelenega in anti-modrega antikvarka) – takšni delci so [[barion]]i, zgleda sta proton in nevtron – bodisi iz kvarka in antikvarka iste barve (npr. rdečega kvarka in anti-rdečega antikvarka) – ti delci so mezoni.
 
Močna interakcija deluje med kvarkoma tako, da ta izmenjujeta gluone. Obstoja devet vrst gluonov, vsak od njih je sestavljen iz barvnega in anti-barvnega naboja.
Vrstica 9:
Za razliko od drugih osnovnih sil deluje močna interakcija tudi na delce, ki jo posredujejo, saj so tudi gluoni barvno nabiti. Zaradi tega je doseg močne interakcije močno omejen in kljub temu, da gluoni nimajo [[masa|mase]], ne sega dosti dlje, kot je polmer hadrona. Naslednji nenavadni pojav je tudi ta, da sila narašča z razdaljo med kvarkoma. To onemogoča, da bi opazili proste kvarke. Ko povečujemo razdaljo med kvarkoma, moramo v to vlagati vedno več [[energija|energije]]. V nekem trenutku je energije dovolj, da se ustvarijo novi kvarki. Zato kvarke opazimo vedno le v parih ali tripletih, nikoli pa posamično. V učbenikih najdemo analogijo z elastičnim trakom: če tega res močno raztegnemo, se pretrga in namesto enega dobimo dva elastična traka. Podobno je s kvarki: če vložimo energijo in razmaknemo par kvarkov dovolj daleč, ju ne ločimo, ampak se vložena energija porabi za to, da se ustvari par kvark-antikvark.
 
== Glej tudi ==
 
* [[šibka jedrska sila]]
Vrstica 33:
[[fi:Vahva vuorovaikutus]]
[[fr:Interaction forte]]
[[ga:Idirghníomhú láidir]]
[[gl:Interacción nuclear forte]]
[[he:הכוח הגרעיני החזק]]