Radioaktivnost: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: sq:Radioaktivitet |
m robot Spreminjanje: be-x-old:Радыяактыўнасьць; kozmetične spremembe |
||
Vrstica 5:
== Iznajdba radioaktivnosti ==
[[Radioaktivnost]] je bila prvič odkrita leta [[
▲Radioaktivnost]] je bila prvič odkrita leta[[ 1896]], odkril pa jo je francoski znanstvenik [[Henri Becquerel]], medtem ko je delal na fosforescentnih materialih. Ti materiali svetijo v temi po izpostavljenosti svetlobi zato je mislil, da se svetijo, v katodnih cevi z [[X-žarki]], povezanih z fosforescenco.Materiali so bili zaviti na fotografsko ploščo v črni papir in so dajali različne fosforescentne pojave na njej. Vsi rezultati so bili negativni, dokler ne uporablja [[uran]] soli. Rezultat s temi spojinami je globoko počrnjenje. To sevanje so imenovali[[ Becquerel Rays]].
Kmalu je postalo jasno, da pocrnjenje tablice ni imelo imel nič opraviti s fosforescenco, saj je plošča počrnila tudi ko je bila je v temi. Ne-fosforescentne soli urana in kovinskega urana so tudi počrnili ploščo. Očitno je bila neka oblika sevanja, ki gre lahko skozi papir, ki je povzročal plošči, da postane črna.
Vrstica 20 ⟶ 19:
Genetski učinki sevanja, vključno z učinki za tveganje raka, so bili priznani precej kasneje. Leta 1927je Hermann Joseph Muller objavil raziskave ki so kazali na telesne genetske učinke zato je bil leta 1946 tudi nagrajen z Nobelovo nagrado za svoje ugotovitve.
Biološki učinki sevanja so bili znani, mnogi zdravniki in družbe so začele trženje radioaktivnih snovi, kot je medicina patent oziroma rentgen. Marie Curie je svarila pred to vrsto zdravljenja, da učinki sevanja na človeško telo še niso dobro razumljeni (Marie Curie kasneje je umrla domnevno, zaradi svojega dela z radijem, kasneje pa so preizkusi njenih kosti pokazali, da je imela
== Radioaktivni razpad ==
Za vrste radioaktivnega razpada, je bilo ugotovljeno, da bi lahko električno ali magnetno polje, po delih razdelili v tri tipe nosilcev. Zaradi pomanjkanja boljših izrazov, so bili žarki razdeljeni po grškem abecednem redu [[alfa]], [[beta]] in [[gama]], ki se uporabljajo še danes. Čeprav je bil alfa razpad opažen le pri težjih elementih (atomsko število 52, telurja, in več), so bili drugi dve vrsti razpada videti v vseh elementih.Pri analizi narave upadanja, je bilo razvidno iz smeri elektromagnetnih sil, ki alfa žarkom določa pozitivni naboj, beta žarkom, negativen naboj, in gama žarki pa so bili nevtralni. Od velikosti deformacije, je bilo jasno, da so bile alfa delci veliko bolj množični pri razkroju kot beta delci,kateri so se pokazali kot jedra helija. Drugi poskusi so pokazali, podobnost med sevanjem beta in katodnimi žarki,katera oba povzročata visoko energetsko elektromagnetno sevanje.Čeprav so alfa, beta, gama razredi najpogostejši, so bile druge vrste razkroja s časom tudi odkriti. Kmalu po odkritju nevtronov leta 1932, je
== Čas razpadanja ==
Razpad nestabilnih jedr je povsem naključnen pojav zato je nemogoče napovedati, kdaj bo atom v upadanju.Vendar pa je enako verjetno, da se
Prejšnja eksponentna funkcija na splošno predstavlja rezultat [[eksponentnega razpada]]. To pa
== Sreminjanje stopnje upadanja ==
Številni poskusi so pokazali, da na stopnjo upadanja naravno prisotnih radioaktivnih izotopov , ne vplivajo zunanji pogoji, kot so temperatura, tlak, kemično okolje in električna, magnetna ali gravitacijskega polja. Primerjava laboratorijskih poskusov v zadnjem stoletju, študije naravnega jedrskega reaktorja Oklo, in astrofizikalnih
zelo dovzetni za sistematične napake-Izjema je upadanje na način znani kot zajetje elektronov z majhno število izotopov. Kemijske vezi lahko vplivajo na stopnjo zajetja elektronov v manjši meri (na splošno manj kot 1%) glede na bližino elektronov v jedru.
Vrstica 70 ⟶ 69:
6. ^ E. B. Norman et al., Evidence against correlations between nuclear decay rates and Earth–Sun distance, Astroparticle Physics Volume 31, Issue 2, March 2009, Pages 135-137, available online at University of California, Berkeley
7. ^ B.Wang et al., Euro. Phys. J. A 28, 375-377 (2006) Change of the 7Be electron capture half-life in metallic environments
[[Kategorija:Jedro in osnovni delci]]
Vrstica 82 ⟶ 78:
[[ast:Radiactividá]]
[[az:Radioaktivlik]]
[[be-x-old:
[[bg:Радиоактивност]]
[[bn:তেজস্ক্রিয়তা]]
|