|
| place of burial=
}}
'''Vojnomir Slovan''' (v izvirniku ''Wonomyro Sclavo'', ''Uuonomyro Sclavo'' oziroma ''Uuonomiro Sclavo'')<ref>Kos Milko (1902): [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft ''Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku''. Ljubljana, Leonova družba. Str. 294. ]</ref>, je bil [[Slovani|slovanski]] vojskovodja, ki je v času vojne proti [[Avari|Avarom]] v letu [[795]] zavzemal eno od vodilnih mest v [[Franki|frankovski]] vojski . Njegovega resničnega položaja ne poznamo: verjetno je bil le vojskovodja slovanskega porekla, ki je pri Frankih naredil kariero, obstajajo pa možnosti, da je bil knez v srednjeveški [[Spodnja Panonija (frankovska dežela)|Spodnji Panoniji]] ali knez v [[Karniola|Karnioli]].
==Vojnomir kot vojaški poveljnik==
V času vojne med Avari in Franki oziroma med avarskim [[kagan]]om in frankovskim kraljem [[Karel Veliki|Karlom Velikim]] v letu 795 ali 796 AD, so [[Furlani]] in Franki, ki so bili pod poveljstvom furlanskega vojvode [[Erik, furlanski vojvoda|Erika]] in Vojnomirja Slovana, vdrli v [[Panonijo]].<ref name="KM293">Kos Milko (1902): [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft ''Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku''. Ljubljana, Leonova družba. Str. 293.]</ref> Avari niso nudili resnejšega odpora, napadalci so zavzeli mnogo avarskih utrdb.<ref name="KM293"/> Glede na analizo besedila ''Annales regni Francorum'' je zelo verjetno, da je bil prav vojnomirVojnomir dejanski vodja tega pohoda.<ref name= "SF">Šišić Ferdo (1902). ''Povijest Hrvata u vrijeme narodnih vladara''. Zagreb, Nakladni zavod matice Hrvatske. Str. 304-305.</ref>
==Nejasnosti v povezavi z Vojnomirom==
===Vojnomir, knez v Karnioli===
Mnogi avtorji v vojnomirjuVojnomirju vidijo kneza iz Karniole.<ref>npr. W. Pohl, H. Krahwinkler, R. Bratož, F.Kos, M. Kos, B. Grafenauer. '''Iz''': Štih, Peter (2001). ''Ozemlje Slovenije v zgodnjem srednjem veku: Osnovne poteze zgodovinskega razvoja od začetka 6. do konca 9. stoletja.'' Ljubljana, Filozofska fakulteta. Str. 41-42; '''in iz''': Grafenauer Bogo: [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:4413/VIEW/ ''Vojnomir'']</ref>. Eden od argumentov je, da je bila Karniola dežela med Furlanijo in Avarijo, ki naj bi jo prekoračili Franki , zato naj bi bila Karniola naravni kandidat za deželo kneza Vojnomirja.<ref>Kos Milko (1933). ''Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije''. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna. Str. 64.</ref> Karniolci so tudi ravno prav sovražili Avare.<ref name="KM293"/><ref name="SP41"/>. Panonski Slovani kot eni od prednikov današnjih Hrvatov naj bi bili podrejeni Avarom, med tem ko naj bi bili Karniolci kot eni od prednikov današnjih Slovencev že vsaj od leta 791 podrejeni Frankom , a ob ohranitvi notranje avtonomije z domačimi knezi, ki so se obdržali vse do upora [[Ljudevit Posavski|Ljudevita Posavskega]].<ref name="KM293"/><ref name="GB"/> Toda čeprav Slovani v Dalmaciji še niso podrejeni Frankom, so Slovani v Panoniji dejansko lahko postali podložni Frankom že leta 791.<ref name="SF"/>
Eden od argumentov je, da je bila Karniola dežela med Furlanijo in Avarijo, ki naj bi jo prekoračili Franki , zato naj bi bila Karniola naravni kandidat za deželo kneza Vojnomirja.<ref>Kos Milko (1933). ''Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije''. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna. Str. 64.</ref> Karniolci so tudi ravno prav sovražili Avare.<ref name="KM293"/><ref name="SP41"/>. Panonski Slovani kot eni od prednikov današnjih Hrvatov naj bi bili podrejeni Avarom, med tem ko naj bi bili Karniolci kot eni od prednikov današnjih Slovencev že vsaj od leta 791 podrejeni Frankom , a ob ohranitvi notranje avtonomije z domačimi knezi, ki so se obdržali vse do upora [[Ljudevit Posavski|Ljudevita Posavskega]].<ref name="KM293"/><ref name="GB"/> Toda čeprav Slovani v Dalmaciji še niso podrejeni Frankom, so Slovani v Panoniji dejansko lahko postali podložni Frankom že leta 791.<ref name="SF"/>
==Opombe in sklici==
|
