Ingo (karantanski): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Bostjan46 (pogovor | prispevki)
Nova stran z vsebino: '''Ingo''' je bil ob koncu 8. stoletja najverjetneje salzburški misijonar na področju karantanskih Slovanov v Karantaniji ali morda celo v karanta...
 
Bostjan46 (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 5:
 
==Uganka o Ingu==
Če je ime Ingo slovansko, se morda pravilno glasi Inko,<ref name="KMG"/> vendar je bolj verjetno, da je germansko.<ref name="KM"/><ref name="GB141"/> V starejših časih so v Ingu videli kneza na področju Karantanije ali celo Spodnje Panonije, kar je izhajalo iz interpretacije spisa O spreobrnitvi Bavarcev in Karantancev. Oznaka, da je bil Ingo "eden od njih" (''quorum unus'') namreč sledi povedi, ki v zaključnem stavku vsebuje navedbo "knezi in drugi plemiči" (v izvirniku ''duces atque comites'').<ref name="KM"/>, prav tako pa je v spisu poudarjena oblastniška vloga Inga. Že v 14. stoletju je Janez Vetrinjski Inga poskušal napraviti za karantanskega kneza.<ref name="SP394">Štih Peter (1993). [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/zcasopis/ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1993_LETNIK_47_STEVILKA_3.pdf ''Conversio Bagoariorum et Caratanorum po Kosovi izdaji iz leta 1936 (poročilo o stanju raziskav)''], str. 394. ''Iz'': Zgodovinski časopis (1993), št. 47, 3.</ref> Ta ideja je nato več stoletij v različnih oblikah prevladovala skoraj do konca 20. stoletja. Vendar spomenica O spreobrnitvi Bavarcev in Karantancev v seznamu karantanskih vojvod iz časov [[Karel Veliki|KralaKarla velikegaVelikega]] ne navaja imena Ingo, zaradi česar bi lahko v njem videli kvečjemu lokalnega kneza, ne pa kneza vse Karantanije.<ref name="KM"/> Puntchart je nadgradil Megiserjevo tezo, da Ingova gostija predstavlja vmesni člen glede ustoličevanja vojvod in sicer vmesni člen med kasnejšimi [[kosezi]] in prvotnim ljudstvom, v poganski gospodi pa je videl nomadske poganske župane.<ref name="KM"/> Danes pa prevladuje mnenje, da je bil Ingo germanski salzburški duhovnik iz konca 8. stoletja. Herwig Wolfram je ob ponovni interpretaciji latinskega besedila iz spisa O spreobrnitvi Bavarcev in Karantancev poudaril, da je potrebno poved, ki se nahaja pred oznako, da je bil Ingo "eden od njih" (''quorum unus''), prebrati v celoti- salzburški škof Arno je med Slovane pošiljal duhovnike tamkajšnjim knezom in drugim plemičem. Pomensko je najbolj smiselno, da je bil Ingo torej duhovnik, in da je temu najverjetneje res bilo tako, kaže zapis iz Bratovščinske knjige pri Sv. Petru v [[Salzburg|Salzburgu]], kjer se pojavlja misijonar prezbiter Ingo, podobno pa Izvleček o Karantancih (''Excerptum de Carentanis'') v 12. stoletju ne omenja duhovnikov, obenem pa tudi ne Inga.<ref name="SP394"/> Pripoved o Ingovi gostiji je sicer predvsem pridigarski zgled.<ref name="GB141"/> Po drugi strani pa kot vidimo odslikava tudi dejansko stanje v karantanski družbi in zgodovinsko osebnost.<ref name="GB141"/><ref>Štih Peter (1982). [http://193.2.17.2/publikacije/pdf/zcasopis/ZGODOVINSKI_CASOPIS_LETO_1982_LETNIK_36_STEVILKA_3.pdf ''Ocene in priporočila. Franc Kos, izbrano delo'' ], str. 263. ''Iz'' Zgodovinski časopis št. 36, 1982, letnik 3.260-264.</ref>
 
== Glej tudi ==