Hotimir: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m popravljena povezava na Grafenaurja |
|||
Vrstica 33:
==Destabilizacija Karantanije==
Zaradi majhnega števila krščanskih duhovnikov in nasprotovanja starovercev proti novi veri si je v Modestovem času težko predstavljati večje uspehe pri pokristjanjevanju.<ref name="CET125"/> Najmočnejšo oporo je kršanskim misijonarjem nudil sam Hotimir s svojimi velikaši, saj je nova vera opravičevala njihovo oblast nasproti ljudstvu, deloma pa se je nova vera lahko širila tudi med najnižjim slojem nesvobodnjakov.<ref name="GB202">Grafenauer Bogo (2000). ''Karantanija: Izbrane razprave in članki''. Ljubljana, Slovenska matica. Str. 202-203.</ref> Spreobrnjenci so bili pogosto varovanci oblasti;<ref name="HB19">Habijan Vlado (1997). ''Mejniki slovenske zgodovine''. Ljubljana, Društvo 2000. Str. 19.</ref> iz podobnih miselnih okvirjev se je razvila pripoved o plemenitem duhovniku [[
Priložnost za upor je protikrščansko in protigermansko krilo izkoristilo takoj, ko je Hotimir izgubil podporo iz tujine. Prvi udarec za kristjane je bila smrt škofa Modesta v letu [[763]], skoraj hkrati pa je zaradi [[Tassilo III., bavarski vojvoda|Tassilovega]] bavarskega upora proti Frankom oslabel tudi vpliv tujcev na Karantanijo.<ref name="KM59">Kos Milko (1933). ''Zgodovina Slovencev od naselitve do reformacije''. Ljubljana, Jugoslovanska knjigarna. Str. 59</ref> Tako je kombinacija oslabitve frankovske moči na vzhodni meji, bavarskega upora in Modestove smrti opogumila staroverce k uporu proti Hotimirju.<ref name="CET125"/><ref name="GB206">Grafenauer Bogo (2000). ''Karantanija: Izbrane razprave in članki''. Ljubljana, Slovenska matica. Str. 206.</ref> Vendar je Hotimir zgolj z domačimi silami uspel zadušiti tako upor v letu 763 kot upor v letu 765, med tem ko se je misijonarska dejavnost nadaljevala.<ref name="GB206"/><ref name="KM59"/> Kljub temu salzburkški škof Virgil ni uslišal Hotimirjeve prošnje, da bi ga prišel v Karantanijo osebno podpret.<ref>Habijan Vlado (1997). ''Mejniki slovenske zgodovine''. Ljubljana, Društvo 2000. Str. 21.</ref> Hotimirjeve zmage niso odpravile vzrokov za upor: njegova smrt leta [[768]] in verjetni spori za nasledstvo so Karantanijo potisnili v silovit protigermanski in protikrščanski upor, ki je prerastel v državljansko vojno med leti 768 in [[772]], ko so bili iz Karantanije začasno izgnani krščanski duhovniki.<ref name="GB206"/> Ta upor je uspelo zadušiti šele bavarsko posredovanje pod vodstvom njihovega vojvode Tassila, sprva na miren način, nato pa s silo.<ref name="HB19"/><ref name="GB206"/>
|