|
Z lokalno terapijo odstranjujemo maščobni sloj s kože, preprečujemo zapiranje izvodil lasnih mešičkov, nastajanje novih komedonov in blažimo [[vnetje]]. Uporabljamo komedolitična sredstva, ki povzročajo luščenje kože. To so [[benzoil peroksid]], [[azelainska kislina]] (Skinoren), [[salicilna kislina]] in [[retinoid]]i (tretinoin, izotretinoin...). Antimikrobni (protibakterijski) lokalni preparati vsebujujejo [[klindamicin]], [[eritromicin]] ali [[tetraciklin]]e. Po uporabi benzoil peroksida, retinoidov in tetraciklinov je potrebno izogibanje UV svetlobi (soncu). Za sistemsko zdravljenje se uporabljajo retinoidi in tetraciklini ali makrolidi. Retinoidi so teratogeni, zato jih pri ženskah v [[rodnost|rodnem obdobju]] lahko uporabljamo le ob hkratni in zanesljivi [[kontracepcija|kontracepciji]].<br />
Komedone zdravimo topikalno (površinsko) s tretinoinom. Blage vnete akne zdravimo topikalno z antibiotiki in/ali z benzoil peroxidom. Zmerne akne zdravimo z oralnimi antibiotiki, hude z oralnim izotretinoinom, cistične pa z dajanjem triamcinolona v ciste. Odprte komedone mehanično odstranimo. S parno kopeljo kožo predhodno omehčamo, nato jih mehanično iztisnemo. Izboljšamo lahko tudi videz brazgotin; manjše brazgotine z kemičnim luščenjem (pilingom), z [[laser]]ji ali z [[dermoabrazija|dermoabrazijo]]. Globlje brazgotine lahko izrežemo. Široke, plitke brazgotine pa lahko napolnimo z vbrizgavanjem [[kolagen]]a, kar pa je potrebno ponavljati vsakih nekaj let.
== UŽIVAJTE VELIKO: ==
* morskih sadežev, oreščkov, perutnine in pustega mesa zaradi cinka;
* svežega sadja in zelenjave zaradi vitamina C.
== OMEJITE UŽIVANJE ==
* čokolade, sladkarij;
* zelo soljenih prigrizkov;
* sladkorja.
85 odstotkov najstnikov med 13. in 19. letom trpi zaradi aken, neprijetnih mozoljev, ki povzročajo tegobe odraščajočim mladostnokom. Do pred kratkim je prevladovalo mnejenje, da akne povzroča uživanje prevelikih odmerkov sladkorja in maščob, ki jih vsebujejo ocvrt krompirček, burgerji, [[ćokolada]] in [[brezalkoholne pijače]], vendar to ni bilo nikoli dokazano. Čeprav še vedno menijo, da so te težave povezane z manjvredno hrano, so [[sladkor]] in nasičene maščobe manj nevarni kot kemikalije, ki vsebujejo klor. Te pogosto dodajajo soli, s katero začinjajo [[čips]], ocvrt krompirček in podobno pripravljena živila. Slab videz kože je bolj odvisen od tega, česa ne ješ, kot od hrane, ki jo uživaš. Hitra hrana, sladkarije, [[prigrizki]] in alkohol namreč vsebujejo malo življenjskih pomembnih rudnin in vitaminov. Mladostniki, posuti z mozolji, bi morali uživati manj rafiniranih ogljikovih hidratov, kijih vsebuje sladka , mastna in [[ocvrta hrana]], kot so burgerji, [[ocvrt krompirček]], zelo slani prigrizki, bezalkoholne pijače in sladkarije. Uživali naj bi več polnovrednih žit, svežega sadja in zelenjave ter pustega mesa in zmerne količine večkrat nenasičenih maščob. Akne se pojavijo, ko [[lojnice]] proizvajajo veliko maščobe, ki se izloča iz por. Z maščobo se izločajo tudi odmrle [[celice]]. Zaradi čezmernega izločanja loja, odmrlih celic in roževine se pore zamašijo. V zamašenih porah se razmnožujejo [[bakterije]], ki razkrajajo nekatere maščobe v loju, kar še dodatno draži kožo, ki lahko začne pokati, kar povzroča vnetja in neprivlačne mozolje. Nekateri ljudje so dedno nagnjeni k aknam, najpogostejša vzroka za njihov nastanek pa sta čustveni stres in povečano delovanje spolnih hormonov ali androgenov. Ti [[hormoni]] spodbudijo delovanje lojnic, zlasti na obrazu, ramenih, hrbtu in prsnem košu; posebej dejavni so v puberteti. Dečki so bolj nagnjeni k aknam kot deklice, ker imajo več moških spolnih hormonov. V dneh pred menstruacijo pa zaradi aken trpi tudi veliko deklet. Raziskava je potrdila, da prizadetim z aknami primanjkuje cinka. Veliko te [[rudnine]] vsebujejo burgerji in piščančji medaljoni, vendar so bolj zdrav vir [[morski sadeži]], oreščki in lešnik, [[pusto meso]] in [[perutnina]] brez kože. [[Jogurt]] in [[posneto mleko]] vsebujeta manjše količine cinka. Obilo vitamina A, ki pomaga vzdževati zdravo kožo, je v jetrih in jajcih. [[Betakaroten]], ki ga telo predela v [[vitamin A]], najdemo v temno zeleni ali oranžni zelenjavi, kot sta [[špinača]] in korenje, ter v oranžnem sadju. Ljudje z aknami bi morali poskrbeti, da bi njihova [[prehrana]] vsebovala veliko večkrat nenasičenih maščob, za katere je znano, da preprečujejo akne. Posamezni vitamini skupine B naj bi preprečevali nastanek ogrcev, pomanjkanje vitamina C pa povečuje občutljivost za okužbe. [[Vitamin E]], je v žitnih izdelkih, jajcih in hladno stiskanih rastlinskih oljih, kožo zdravi.
|
