Svobodna država Kongo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Feniks (pogovor | prispevki)
Feniks (pogovor | prispevki)
Vrstica 113:
== Prve kritike ==
[[Image:George W. Williams from History of Negro Troops.jpg|thumb|George W. Williams]]
Leta [[1889]] je v Kongo pripotoval temnopolti Američan [[George Washington Williams]]<ref name=hochschild>Hochschild, King Leopold's Ghost, 1999.</ref>, da bi zbral gradivo za svojo novo knjigo, s katero bi temnopolte Američane privabil v Afriko. Začetno navdušenje nad Leopoldovo znanstveno in človekoljubno misijo se mu je na popotovanju po reki [[Kongo]] kmalu razblinilo. Med prvimi je doumel dvoličnost kralja in razsežnost terorja. Na poti po reki ni naletel na prijazne in romantične vasice, o katerih je v člankih pisal Stanley, temveč, kot je kasneje zapisal, na ''»Sibirijo afriškega kontinenta«''.→←<ref>http://www.historycommons.org/entity.jsp?entity=george_washington_williams_1</ref>
 
Zato je kralju [[18. julij]]a [[1890]] napisal pisal odprto pismo in mu razložil, da je po obisku Konga popolnoma razočaran in obupan, ter navedel vrsto razlogov za to. Kasneje so jih objavili nekateri evropski mediji. Njegovo pismo je prvi dokument z obtožbo Leopoldovega režima. George je Stanleyju in njegovim belim pomočnikom očital, da so z zvijačami prelisičili domorodce, da so verjeli v njihove nadnaravne moči.
 
''»Vaša vladavina, Vaše visočanstvo, je izredno kruta do zapornikov, saj jih za najmanjšo kršitev vklenejo v verige … Težke verige povzročijo na vratovih vnetje, ki ga številne muhe spreminjajo v gnijoče in črvive rane …«''→←<ref>http://www.historycommons.org/entity.jsp?entity=george_washington_williams_1</ref> je med drugim zapisal v pismu.
 
George je postavil na laž tudi Leopoldovo hvalisanje, da je v koloniji postavil javne službe in servise, na primer bolnišnice in šole. »''Ni ne šol ne bolnišnic niti noben od belih oblastnikov ne zna afriškega jezika.«→←<ref>http://www.historycommons.org/entity.jsp?entity=george_washington_williams_1</ref> Nadalje je obtožil bele uradnike, da ugrabljajo temnopolte ženske in dekleta za svoje priležnice. »Beli uradniki streljajo domačine: včasih zato, da bi ujeli njihove žene ali preživele prisilili k suženjskemu delu, včasih zgolj za šport.«''→←<ref>http://www.historycommons.org/entity.jsp?entity=george_washington_williams_1</ref> Na koncu je Leopoldu očital še trgovanje s sužnji: ''»… saj vsakemu tukajšnjemu belemu uradniku, ki prisili domačina k vstopu v vojaško službo, plačate tri funte.«''→←←<ref>http://www.historycommons.org/entity.jsp?entity=george_washington_williams_1</ref>
 
Toda Georgeevo pisanje ni naletelo na kak odmeven odziv. Predstavniki vlad so Leopoldu sicer zastavili nekaj neljubih vprašanj, a kralj se ni zmedel. Naročil je več časopisnih člankov in v njih so se razpisali o Georgeu kot o ''»neuravnovešenem zamorcu«'' ter mu kot Američanu očitali, naj bo raje tiho, saj tudi [[ZDA]] niso za zgled pri obravnavanju Indijancev.
Vrstica 126:
 
[[Slika:Joseph Conrad.PNG|thumb|left|200px|Konrad Korzeniowski]]
V tistem času je po Kongu potoval tudi , na Poljskem rojeni [[Konrad Korzeniowski]]. Dolga leta je služboval na britanskih trgovskih ladjah, dokler →gaga ni premamilapritegnila Leopoldova obljubljena dežela←kolonija. V Kongu je preživel več kot pol leta in nato predčasno odpotoval v Evropo. Razlog za prekinitev potovanja je bil velikanski razkorak med tistim, kar je pričakoval in kar so mu obljubljali, ter onim, kar je doživel. Nad pohlepom in brutalnostjo belcev v Kongu je bil tako razočaran, da je trajno spremenil pogled na človeško naravo.
 
Svoje občutke je zapisal v romanu [[Heart of Darkness]], v katerem glavni junak Marlow, ki je dejansko Konradov [[alter ego]], potuje po reki navzgor k postojanki briljantnega trgovca s slonovino, gospoda Kurtza. Marlow na poti ugotovi, da je Kurtz neobičajno surov in divji. Po prihodu v trgovčevo postojanko ga napadejo domorodci, vendar Marlowu uspe rešiti bolnega Kurtza.