Manilski galeoni: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 34:
Rokodelci iz [[Indija|Indije]] in [[Cejlon]]a so natovarjali bengalski taft, bisere, [[diamant]]e, topaze, rezbarjene zabojčke iz slonovine, rute, lesoreze in posteljna pregrinjala iz Surate. Iz Japonske so prihajali [[jantar]], pšenična [[moka]], oklepi, katane (samurajski meči), noži, [[soliter]] za [[smodnik]] in pisarniške potrebščine. Prav tako pa Bezoarjeve kosti , vzete iz želodcev Bezoarjev, saj so [[Evropejci]] so verjeli, da pokažejo prisotnost strupa v [[vino|vinu]].
Začimbni otoki (Indonezija) so jih oskrbovali s klinčki, [[cimet]]om in [[poper|poprom]]. Iz Borneja je prihajal sagova moka, kafra, keramika in dragoceni dragulji. [[Kambodža]], [[Malaja]], [[Siam]] in [[Kitajska]] so oskrbovali z [[muškat]]om, civetom, kositrom, slonovino, [[rubin]]i in safirji. Toda glavnina blaga je prihajala iz notranjosti Kitajske. Zato so [[Španci]] imenovali galeone iz Manile ''nao de la China'' (ladja iz Kitajske).
== Kitajsko-špansko partnerstvo== Iz notranjosti Kitajske so dobivali: surovo rumeno svilo, bele svilene tkanine, grogram, bogato okrašena posteljna pregrinjala, rožnati brokat, laneno prejo in umazane tkanine, zlato, srebrne trakove, poslikane ovratne rute in svilene nogavice. Vse to blago se zgrinjalo v kitajski pristanišči [[Kanton]] in [[Xiamen]], od tam pa v Manilo. Ko je orientalsko blago doseglo v večjih količina [[Evropa|Evropo]],je le-to vplivalo na evropske stile. [[Kitajci]] so začeli delati proizvode namenjene samo Evropi. Delali so: opremo za oltarje, okrasje za mize, križe, krščanske podobe, rožne vence in otroške igrače. V Manilo so pošiljali tudi zlate palice za direktno zamenjavo za [[srebro]]. Kitajsko [[živo srebro]] namenjeno za čiščenje srebrne rude v španskih rudnikih v kolonijah,je šlo skozi Manilo. Živo srebro je pomagalo ohranjati galeonsko trgovino. Za špansko oblast so bili [[davki]] na kitajsko uvoženo blago stalni vir prihodka.
Vrstica 40 ⟶ 44:
Azijsko povpraševanje za srebrom -v zameno za nakit, ki se je kopičil kot shramba vrednosti- se je zdelo neustavljivo. Skozi galeonsko trgovino je tekel srebrni tok do mesta, kjer je bilo srebra veliko in je bilo poceni do mesta,kjer je bila njegova cena visoka. Srebro je izviralo je iz rudnikov [[Zacatacas]], [[Pachuca]] in [[Guanajuato]] v današnji [[Mehika|Mehiki]] in [[Potosi]]ja v [[Bolivija|Boliviji]]. Pogoji v rudnikih srebra so bili grozljivi in smrtnost visoka.
Kitajci so pretopili špansko srebro iz srebrnih palic v čevljaste ingote, ki so jih klicali seycees, za naslednjo izmenjavo. Španski kovanci, ki so krožili po Kitajski so bili gravirani z vrezanimi oznakami, kitajski znaki, ki so označevali njihovo vrednost v tales, osnovno kitajsko enoto. Španci iz Manile so
Ti posredniki, ki so jih Španci klicali sengali (od besede ''Seng-li'', ki pomeni trgovina), so bili spretni in prebrisani trgovci. Poselili so zunanji del manilskega obzidja imenovanega Parian, kar v jeziku Filipino pomeni trg. Tam so uspešno trgovali in s tem postali neprijetni za Špance. Uspešno so gradili ladje in delovali v mnogih drugih dejavnostih v Manili. Prestrašeni Španci, so da bi ustavili hitro rast kitajskega prebivalstva in s tem omejili njihovo število, uvedli davke na priseljence.
Toda kmalu so [[Kitajci]] prekašali v številu majhno špansko kolonijo in dva incidenta sta samo še povečala trenja: Kitajski [[pirat]] [[ Lin Tao Kien]] je leta 1574 neuspešno napadel Manilo . Drugi incident pa se je zgodil ko so leta [[1593]] filipinskega guvernerja na lastni ladji ubili kitajski uporniki. Čeprav so leta [[1596]] Španci izgnali 12000 Kitajcev, se priseljevanje iz kontinenta ni ustavilo. Do leta [[1603]] je bila [[Manila]] razdeljena me sovražne tabore in mednacionalni spopad se je zdel neizbežen.
[[3. oktober|3.Oktobra]] je 6000 oboroženih Kitajcev zapustilo Parian in požgalo naselja ležeča zunaj obzidja, ter se pripravljalo na napad na manilsko obzidje. Po neuspešni španski obrambi mesta so militantni [[Kitajci]] rastavili glave ujetih Evropejcev po obzidju. Le prihajajoča pomoč iz juga je obrnila vojno srečo na špansko stran. Španci so potem požgali Parian in se skupaj s svojimi zavezniki Filipinci in [[Japonci]] maščevali s pobojem 20000 Kitajcev. V istem nesrečnem letu 1603 je eden galeon doživel brodolom, drugi pa se je moral vrniti nazaj v Manilo. Zaradi teh ekonomskih izgub in uničenja njihovega mesta so se mnogi obupani [[Španci]] zapustili Filipine. Toda Manilo so počasi obnovili in nove zgradbe so zgradili iz kamna, vrnili pa so se tudi kitajski trgovci. Kljub novim presenečenjem pa se je neprijetno partnerstvo med Španci in Kitajci nadaljevalo.
| |||