Štefan Sijarto: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 5:
Števan Sijarto je peti evangeličanski književnik v [[prekmurska književnost|prekmurski književnosti]]. Napisal je molitvenik, mrliško pesmarico, ter obrednik v [[prekmurščina|prekmurskem jeziku]]. Njegov obrednik je ''Sztarisinsztvo'' pomembo in oblikovalno delo prekmurskega knjižnega jezika, ter vernosti evangeličanskih Slovencev med [[Mura|Muro]] in [[Raba|Rabo]]. Do konca [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] so ga uporabljali.
Sijarto je spremenil prekmurski pravopis, ker skrenil od prejšnjega načina pisanja. V prejšnjih delah prekmurski avtorji so po izgovoru pisali besede, ker v pogovorni prekmurščini danes tudi manjka ''h'' glas in pogosti so ''n'' glasi. Verjetno, da je Sijarto prevzel način pisanja iz osrednje slovenščine (današnja [[slovenščina|knjižna slovenščina]]). Zato piše poleg navadnega ''-o'' v deležniku včasih tudi ''-l,'' piše končni ''-m'' namesto ''-n.'' Sijarto je spravil izraz ''Lüblana'' v prekmurščino, kateri izraz danes tudi govorijo [[Prekmurci]] in [[Porabski Slovenci|Porabci]]. [[Valentin Vodnik]] je v njegovih delah tudi izraz ''Lublana'' pisal po [[Ljubljana|ljubljanskem]] govoru.
Znanstveniki ne poznajo večine Sijartovih virov, ampak verjetno, da je uporabil slovenske in [[kajkavščina|kajkavske]] vire. V pesmih njegov metrum ni dosledno urejen, ponekod so stopice pravilne, drugod ne, kar dokazuje, da je zloge štel in le podzavestno sledil poudarku besed in delal pravilne stopice. Tudi rime so samo ponekod prave, drugod pa navidezne. Sicer pa je to v skladu s starejšo cerkveno, posebej še evangeličansko pesmijo, ki je sledila obliki psalmov (prek. ''žoltárov'').
| |||