Velika listina svoboščin: Razlika med redakcijama

odstranjenih 28 zlogov ,  pred 11 leti
pp
m (carta je italijansko)
(pp)
[[Slika:Magna_Carta.jpg|thumb|right|300px|Magna ChartaCarta]]
'''Velika listina svoboščin''' ([[latinščina{{jezik-la|latinsko]]magna carta libertatum}} sli ''Magna charta libertatum'') je [[listina]], ki je nastala v [[Anglija|Angliji]] leta [[1215]], in ki omejuje moč [[Angleži|angleških]] [[monarh]]ov, katere je v času nastanka listine predstavljal [[kralj]] [[Ivan Brez dežele]] (''John Lackland''). Nastala je zaradi nestrinjanja med kraljem Ivanom in [[papež]]em ter angleškimi [[baron]]i glede vprašanja kraljevih pravic. Velika listina svoboščin je velevala, da se mora kralj odreči nekaterim pravicam, spoštovati določene [[pravo|pravne]] postopke in se strinjati, da njegovo voljo lahko omejuje [[zakon]]. Bila je prvi korak v dolgotrajnem [[zgodovina|zgodovinskem]] procesu, ki je pripeljal do vladavine zakona. Kralj je listino podpisal pod pritiskom baronov.
 
== Vsebina ==
Listina je zagotavljala določene angleške [[politika|politične]] svoboščine, varovala [[cerkev]] pred vplivom [[monarhija|monarhije]], preuredila zakone in [[sodstvo]] ter nadzorovala vedenje kraljevih [[uradnik]]ov.
 
Velik del listine je bil prepisan iz [[Listina svoboščin|Listine svoboščin]] kralja [[Henrik I. Angleški|Henrika I.]], izdani ob njegovi zasedbi [[prestol]]a v letu [[1100]]. Ta je kralja zavezovala k spoštovanju zakonov, ki urejajo ravnanje s cerkvenimi dostojanstveniki in [[plemič]]i. Zagotavljala jim je določene svoboščine. Sestavljalo jo je 63 členov, od katerih je večina pomembnih le za tedanji čas. Eden najpomembnejših tudi za sedanjost je 39. člen, ki zagotavlja ''[[habeas corpus]]'': noben svoboden človek ne sme biti prijet, zaprt, oropan zemlje, izobčen, pregnan ali uničen na kakršenkoli način brez veljavne sodbe ali zakona, ki bi to določal. Kralj je moral posameznikom soditi po zakonu in ne po lastni volji.
 
Magno Carto sestavlja 63 [[člen]]ov, od katerih je večina pomembnih le za tedanji čas. Eden najpomembnejših tudi za sedanjost je 39. člen, ki zagotavlja ''[[habeas corpus]]'': noben svoboden človek ne sme biti prijet, zaprt, oropan zemlje, izobčen, pregnan ali uničen na kakršenkoli način brez veljavne sodbe ali zakona, ki bi to določal. Kralj je moral posameznikom soditi po zakonu in ne po lastni volji.
 
== Zunanje povezave ==
17.898

urejanj