Dedno pravo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Ex13 (pogovor | prispevki)
iw
Vrstica 62:
Je dedič, ki mu po zakonu pripada nujni delež in zato trdi, da po oporoki ni dobil svojega nujnega deleža. Lahko, da po oporoki sploh ne dobi nič, lahko da premalo. Zato se odloči, da pred sodiščem uveljavlja svoj nujni delež, bodisi že v zapuščinskem postopku, bodisi kasneje, z dediščinsko tožbo.
 
Nujni dedič je lahko le zakoniti dedič I.ki alibi IIbil dedoval, če bi se dedovalo po zakonu. dednegaNujni dediči do lahko tudi pokojnikovi dedi in babice ter bratje redain (potomcisestre, zakonecvendar samo tedaj če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje, starši)pri tem pa je potrebno upoštevati, kida biso bilnujni dedovaldediči samo, če bi se dedovalobili po zakonu poklicani k dedovanju. Spomnimo: če bi dedovali potomci, so starši izključeni od dedovanja.
 
Nujni delež je polovico zakonitega, se pravi, odvisen od števila dedičev, ki bi v primeru zakonitega dedovanja dedovali.