Upor mornarjev v Boki Kotorski: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 5:
Izbruhnil je zaradi vojnih tegob, vpliva [[Oktobrska revolucija|oktobrske revolucije]] in cele vrste stavk v [[Avstro Ogrska|Avstro-Ogrski]] januarja [[1918]]. Upor so začeli [[mornar]]ji na [[Križarka|križarki]] Sv. Jurij (Sankt Georg), nato pa se je razširil še na druge enote avstroogrske mornarice v Boki Kotorski ( kakih 40 ladij) s 6000 mornarji in delavcami v [[Kotor]]u. Izobesili so rdeče zastave se polastili poveljstva ter postavili centralni odbor; zahtevali so sklenitev miru, pravico do samoodločbe hkrati pa apelirali na podporo socialnih demokratov v Avstriji in na Madžarskem.
Ker pa vodstvo ni bilo odločno glede nadaljnega razvoja upora ( bodisi da bi prestopili na stran [[antanta|antante]], bodisi bi ostali v oporišči in zahtevali ureničev svojih zahtev) je bila celotna akcija razbita in je oslabela, razen tega jo je oviralo oportunistično gibanje da bo ta ''demonstracija za mir'' vplivala na vlado. Ko so [[3. februar]]ja priplule vojne ladje s [[Pulj]]a je bil upor zatrt brez
Okoli 800 mornarjev so zaprli, na desetine jih je bilo poslanih pred vojno sodišče, štirii mornarje pa so obsodili na smrt. Na smrt so bili obsojeni: vodja upora [[František Raš ]], mornariški vodnik iz [[Češka|Češke]], [[Antun Grabar]], mornar iz [[Poreč]]a , [[Jerko Šižgorić]], topničar iz Žirja pri [[Šibenik]]u in [[Mate Brničević]], topničar iz vasi Jasenice, blizu [[Omiš]]a.
| |||