Ferdinand I. Romunski: Razlika med redakcijama

Po nemški okupaciji [[Bukarešta|Bukarešte]] ob koncu leta [[1916]] je vlado preselil v [[IasiIaşi]]. Pred podpisom premirja s centralnimi silami decembra [[1917]], je odstopil kot poveljnik romunske vojske. Prav tako se je izognil podpisu [[Bukareški mir (1918)|sporazuma]] v Bukarešti [[3. maj]]a [[1918]], to mu je omogočilo, da je [[10. november|10. novembra]] ponovno napovedal vojno Nemčiji. Tako je [[Romunija]] dobila [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]] na strani antante, zaradi tega je dobila [[Transilvanija|Transilvanijo]], [[Bukovina|Bukovino]], del [[Banat]]a in [[Besarabija|Besarabije]] in s tem se je njeno ozemlje podvojilo.

Leta [[1922]] je Ferdinand bil okronan za kralja Velike Romunije. Leta [[1921]] je dosegel, da je mesto premiera zasedel [[general]] [[AleksanderAlexander Averescu]], čigar vlada je leta [[1921]] začela uresničevati obljubljeno deželno reformo. Leta [[1925]] je Ferdinand prisilil svojega sina, prestolonaslednika in velikega ženskarja, da se odreče pravici po prestolu. V svoji poslednji volji je zagotovil nasledstvo svojemu vnuku princu [[Mihael I. Romunski|Mihaelu]].