Ženski roman: Razlika med redakcijama

'''Ženski roman''' je deloznaka dolge [[pripovedna proza|pripovedne proze]] 19. stoletja z žensko glavno osebo.

V [[18. stoletje|18. stoletju]] je s terminom [[ženska književnost]] mišljena predvsem književnost za ženske, pri čemer so jo le včasih ženske tudi pisale. Vse od [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] so bile ženske pomembno literarno ciljno občinstvo., Zanjepisci pa so najprejbili pisalivečinoma moški, nato pa še ženske. Toda ženskaŽenska književnost dolgo nije bila predmetsprva znanstvenegadeležna raziskovanja,znanstvene kerpozornosti jev veljalaokviru je zaraziskovanja [[trivialna književnostliteratura|trivialnotrivialne literature]] (sem so spadalinpr. [[ljubezenski roman|ljubezenski]] in [[dr.-roman|doktorski roman|doktorski]] šablonski zvežčiči). Termin ženski roman je specifičen pojem znotraj [[ženska književnost|ženske književnosti]] in izhaja iz nemške [[literarna veda|literarne vede]]. Za ustanoviteljico in eno glavnih predstavnic ženskega romana velja [[Eugenie Marlitt|Eugenie Marlitt]].

Ženska je bila v tradiciji [[slovenska pripovedna proza|slovenske pripovedne proze]], ki se je začela sredi prve polovice [[19. stoletje|19. stoletja]], najprej glavna oseba v popularnih pripovednih [[žanr|žanrih]], v ženski [[svetniška povest|svetniški povesti]] in v dekliški [[vzgojna povest|vzgojni povesti]]. [[Literarna zgodovina]] ženskega avtorstva ni upoštevala, ker se ženske niso odločale za pisanje nacionalno relevantnih žanrov ([[kmečka povest|kmečkakmečke]] in [[zgodovinska povest|zgodovinskazgodovinske povestpovesti]]).

Je [[ljubezenski roman|ljubezenski roman]]. V njem je glavna oseba, in pogosto tudi naslovna oseba, ženska. Gre za mlado, revno in osamljeno dekle meščanskega stanu, ki si je izbralaizbralo napačnega partnerja ([[ljubezenski trikotnik|ljubezenski trikotnik]]), vendar ji ga do konca romana uspe nadomestiti s primernejšim kandidatom ([[ljubezenski trikotnik|ljubezenski trikotnik]]), kar pomeni srečen konec. V njem je spolnost [[tabu|tabuizirana]] – seksualne odnose prekriva z družinskimi. Prostor dogajanja je ponavadi mestno-grajski. Eno od pogostejših motivacijskih sredstev je bolezen. Prepoznavna značilnost slovenskega ženskega romana je tudi [[kategorični imperativ|kategorični imperativ]] ali moralna maksima, ki se ji junakinja brezpogojno podreja v vseh kritičnih trenutkih. O ženskem romanu govorimo le do konca [[19. stoletje|19. stoletja]], od tedaj naprej pa samo še o ženski književnosti.