Viktor Emanuel III.: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Feniks (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 29:
''' Viktor Emanuel III. Italijanski''' [[Italijani|italijanski]] [[kralj]],*[[11. november]] [[1869]], [[Neapelj]],† [[28. december]] [[1947]], [[Aleksandrija]].
 
VictorViktor Emmanuel je leta 1900, po umoru očeta [[Umberto I. Italijanski|Umberta]], nenadoma postal kralj [[Kraljevina Italija|Italije]]. Bil je vodljiv, konstitucionalni monarh. Leta [[1911]] je privolil v vojno Italije proti [[Otomansko cesarstvo|Turčiji]]. Bolj, ko se je Italija bližala vstopu v [[prva svetovna vojna|prvo svetovno vojno]], spomladi [[1915]], bolj je bilo njegovo mnenje in mišljenje pomembnejše. O pogajanjih in podpisu [[Londonski sporazum (1915)|Londonskega sporazuma]] je bil dobro obveščen. Po ponovni dodelitvi mandata za sestavo vlade [[Antonio Salandra| Antoniu Salandri]], maja [[1915]], ki je padla tri dni prej, je bilo povsem jasno, da bo Italija stopila v vojno na strani [[antanta|antante]].
 
Med vojno se je preselil v bližino italijanske fronte, kjer ponavadi ni uporabljal svoje pristojnosti poveljnika italijanske vojske. Včasih je posredoval pri sporih med vlado in generalštabom. Njegova glavna vloga je bila ustvarjanje javnega mnenja o italijanski enotnosti in o obvezi do vojne, še posebej po italijanskem porazu v [[Čudež pri Kobaridu|12. soški bitki]], ko je imel številne govore.
 
Po vojni se je v Italiji uveljavil parlamentarni sistem, kateri je povzročil vzpon [[fašizem|fašizma]] z [[Mussolini]]jem na čelu. VictorViktor Emmanuel tega vzpona ne prepreči, čeprav bi ga lahko s podpisom odloka o naglem sodišču, ki ga je predlagala vlada. Tako je Mussolini prevzel vlado, s tem dejanjem pa je italijanski kralj ostal brez vpliva. Proti koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovna vojne]] leta [[1943]], po usodnih porazih italijanske vojske, kralj preseneti z aretacijo Mussolinija. Na njegovo mesto je postavil maršala [[Pietro Badoglio|Pietra Badoglia]]. Kljub temu dejanju pa se ni izvlekel iz težkega položaja, tako je [[5. junij]]a [[1944]], dan po zavezniški zasedbi [[Rim]]a, imenoval svojega sina [[Umberto II. Italijanski |Umberta]] za generala kraljestva, s tem se je odrekel svoje moči, ostal mu je samo še naziv kralj.
 
Javno mnenje ga je leta [[1946]] prisililo v izvedbo [[plebiscit]]a, na katerem naj bi ljudstvo odločilo, ali bo [[Italija]] v prihodnosti [[republika]] ali pa bo ostala [[monarhija]]. VictorViktor Emmanuel je želel pridobiti simpatije Italijanov za kraljevo dinastijo, zato je odstopil s prestola v korist svojega sina Umbreta. Na plebiscitu se je kljub temu večna Italijanov odločila za republiko. Tako je moral Victor Emmanuel skupaj s svojim sinom Umbretom oditi v izgnanstvo.