Ulrik II. Celjski: Razlika med redakcijama

 

Ulrik II. je bil sin [[Friderik II. Celjski|Friderika II.]] in [[Elizabeta Frankopanska|Elizabete Frankopanske]], zadnji moški potomec rodu [[Celjski grofje|Celjskih grofov]].<ref>Enciklopedija Slovenije II, 1988, f. 14 {{COBISS|ID=17411}}</ref> Od leta [[1433]] je bil poročen s [[Katarina Branković|Katarino]], hčerko srbskega despota [[Jurij Branković|Jurija]] [[Brankovići|Brankovića]] in imel tri otroke, vendar so pomrli pred njim (Jurij [[1443]], Herman [[1452]] in Elizabeta [[1455]]).

 

== Diplomat ==

 

V nasprotju z očetom Friderikom II., ki je predvsem skrbel za kneževino, je Ulrik II. nadaljeval pot svojega deda [[Herman II. Celjski|Hermana II.]] in se uveljavil v [[Evropa|evropski]] [[politika|politiki]]. Prizadeval si je pridobiti namestništva in s tem dejansko oblast, pri tem pa je spretno izkoriščal sorodstvene zveze Celjanov. Položaj državnega kneza Rimsko-nemškega cesarstva, ki sta ga skupaj z očetom dobila [[30. november|30. novembra]] [[1436]] od cesarja [[Sigismund Luksemburški|Sigismunda Luksemburškega]], je omogočal kandidiranje za cesarsko krono in naredil Celjane enakovredne [[Habsburžani|Habsburžanom]]. S posestjo so Celjani predstavljali Habsburžanom oviro in se z njimi zapletli v boj, ki se je končal leta [[1443]] z obojestransko dedno pogodbo.<ref>Enciklopedija Slovenije II, 1988, f. 14 {{COBISS|ID=17411}}</ref>