Coulombov zakon: razlika med redakcijama

odstranjenih 21 zlogov ,  pred 11 leti
m
: <math> F_{\mathrm{e}} = \kappa_{\mathrm{e}} \frac{| e_{1} | | e_{2} |}{r^{2}} = \frac{1}{4\pi\varepsilon_{0}} \frac{| e_{1} | | e_{2}|}{r^{2}} \!\, . </math>
 
Z ''e''<sub>1</sub> smo označili prvi naboj, z ''e''<sub>2</sub> drugega, z ''r'' pa razdaljo med njima. π je [[Ludolfovo število]], ε<sub>0</sub> pa [[influenčna konstanta]]. Sili <math>F_{\mathrm{e}}</math> rečemo '''električna''' ali '''Coulombova sila'''. Coulombov zakon predstavlja enega od temeljev [[elektrostatika|elektrostatike]]. Da je sila izražena v enakih enotah, kot jo poznamo iz [[mehanika|mehanike]], poskrbi sorazmernostni koeficient <math>\kappa_{\mathrm{rm e}}</math>, imenovan '''Coulombova konstanta''', včasih tudi '''Coulombova konstanta sile''':
 
: <math> \begin{align}
\kappa_{\mathrm{rm e}} &= \frac{1}{4 \pi \varepsilon_{0}} = \frac{c^{2} \ \mu_{0}}{4 \pi} = c^{2} \cdot 10^{-7} \ \mathrm{H} \cdot \mathrm{m}^{-1}\\
&= 8,987\ 551\ 787\ 368\ 176\ 4 \cdot 10^9 \ \mathrm{N \cdot m^2 \cdot C^{-2}} \!\, . \\
\end{align} </math>
Opazimo lahko, da je zakon po svoji obliki podoben [[Isaac Newton|Newtonovemu]] [[gravitacijski zakon|gravitacijskemu zakonu]], le da je [[masa]] vedno pozitivna, zato je gravitacijska sila vedno privlačna. Razmerje med velikostjo električne privlačne sile in [[gravitacijska sila|gravitacijske sile]] med [[elektron]]oma je:
 
: <math>\frac{F_{\mathrm{e}}}{F_{\mathrm{g}}} = \frac{1}{4\pi\varepsilon_kappa_{0\rm e}}{\kappa} \frac{e_{0}^{2}} {m_{\mathrm{rm e}}^{2}} \approx 416,6 \cdot 10^{40} \!\, . </math>
 
Tu je <math>\kappa</math> [[gravitacijska konstanta]], <math>e_{0}</math> [[osnovni naboj]] in <math>m_{\mathrm{e}}</math> [[masa elektrona]]. Električna sila je precej izdatnejša od gravitacijske. V svetu velikih [[telo (fizika)|teles]] pa gravitacijska sila prevlada, saj se pozitivni in negativni naboj telesa izravnata.<ref>Breuer (1993), str. 141.</ref>