Termogeneza: razlika med redakcijama

dodanih 1.720 zlogov ,  pred 11 leti
pnp. + dp./ netresava termogeneza
m (robot Dodajanje: pl:Termogeneza)
(pnp. + dp./ netresava termogeneza)
'''Termogéneza''' je [[biološki proces|proces]], s katerim [[toplokrvnost|toplokrvne]] (homeotermne) [[živali]] s stalno telesno temperaturo (endotermi) generirajo toploto ob porabi energijskih zalog, kadar zunanja [[temperatura]] pade pod neko kritično mejo. Proces je ključen za vzdrževanje [[homeostaza|homeostaze]], saj je stabilna temperatura telesa pogoj za nemoteno delovanje [[encim]]skih in drugih [[fiziologija|fizioloških]] procesov, ki imajo temperaturni optimum nastavljen na normalno telesno temperaturo. Proces termogeneze lahko sicer poteka tudi pri t. i. [[termogene rastline|termogenih rastlinah]].<ref>{{Cite journal | doi = 10.1111/j.1438-8677.2008.00147.x | title = A torch in the rain forest: thermogenesis of the Titan arum (''Amorphophallus titanum'') | year = 2008 | author = Barthlott, W. ''s sod.''| journal = Plant Biology | volume = 11 | pages = 499 }}</ref>
 
== Tresava termogeneza ==
Pri tresavi termogenezi žival generira toploto z ritmičnim krčenjem [[mišica|mišic]] - drgetanjem. Takšen način uporablja večina endotermnih [[vretenčarji|vretenčarjev]], pa tudi nekatere vrste [[žuželke|žuželk]]. [[Avtonomni živčni sistem]] hkrati aktivira skupine mišic z nasprotujočim si delovanjem (antagonističnih), zato le-te ne opravijo nobenega [[delo (fizika)|dela]]. Toplota je posledica [[trenje|trenja]] med elementi [[mišično vlakno|mišičnih vlaken]], podobno kot pri normalnem delovanju.
 
== Netresava termogeneza ==
Mehanizem netresave termogeneze je delovanje [[encim]]skih sistemov za [[presnova|presnovo]] [[maščobna kislina|maščobnih kislin]], pri čemer se sprošča toplota. Sproži jo [[simpatično živčevje]] z izločanjem [[norepinefrin]]a, ki se veže na [[receptor (biokemija)|receptor]]je [[maščobna celica|maščobnih celic]]. Ta preko sistema [[sekundarni sporočevalec|sekundarnih sporočevalcev]] sproži termogenezo na dva različna načina:
* poraba [[Adenozin trifosfat|ATP]] za aktivno črpanje [[ion]]ov preko [[plazmalema|plazemske membrane]], pri čemer so [[ionski kanalček|ionski kanalčki]] odprti. Ioni tako prosto prehajajo nazaj v prvotni kompartment in elektrokemijski koncentracijski gradient se ne spremeni, le del energije, ki nastane ob razgradnji ([[hidroliza|hidrolizi]]) ATP, se sprosti v obliki toplote.
Pri nekaterih [[sesalci]]h se je v ta namen razvilo posebno [[maščobno tkivo]], imenovano [[rjavo maščobno tkivo]]. Rjavo barvo (namesto običajne belkaste) ima zaradi ogromnega števila [[mitohondrij]]ev, v katerih potekata oba procesa netresave termogeneze. Poleg tega je zanj značilno tudi veliko število [[kapilara|kapilar]], ki prevajajo toploto po telesu. Rjavo maščobno tkivo imajo predvsem živali, ki [[hibernacija|hibernirajo]], s čemer nadomestijo potrebo po drgetanju kadar se ogrevajo po koncu obdobja hibernacije. Prisotno pa je tudi pri mladičih nekaterih drugih sesalcev, med drugim človeških dojenčkih, ki so zaradi majhne telesne velikosti in fizične aktivnosti izpostavljeni [[podhladitev|podhladitvi]].
 
=== Netresava termogeneza v mišicah ===
==Viri==
Poseben primer predstavljajo specializirane celice v [[skeletna mišica|skeletnih mišicah]], imenovane »ogrevalne celice« ({{lang-en|heater cells}}), ki imajo malo miofilamentov in veliko mitohondrijev ter obširni [[sarkoplazemski retikulum]] ter so najbolj poznane v [[mečarica]]h. Pri teh celicah prihaja do konstantnih ciklov sproščanja in privzema [[kalcij]]evih ionov (Ca<sup>2+</sup>) v sarkoplazemskem retikulumu, za kar je potrebna energija v obliki ATP, s tem pa se sprošča toplota.<ref name=bl>Berne, R.M. & Levy, M.N. s sod. (1998). ''Physiology'', 4. izdaja. St. Louis itd.: Mosby, Inc., str. 284. ISBN 0-8151-0952-0</ref>
 
Pri sesalcih pomembnost tovrstne netresave termogeneze ni jasno določena, kljub temu pa je domnevano, da naj bi bil omenjeni mehanizem ključen pri [[dedba bolezen|dedni bolezni]], imenovani [[maligna hipertermija]]. Osebki z boleznijo imajo okvarjene kalcijeve [[ionski kanalček|kanalčke]], v skladu s tem pa zaradi zunanjih dejavnikov, kot je npr. uporaba določenih [[anestetik]]ov med [[kirurgija|kirurškim]] posegom, pride do nenormalnega delovanja mehanizma, kar vodi do naglega in velikokrat smrtnega porasta [[telesna temperatura|telesne temperature]].<ref name=bl/>
 
== Opombe in sklici ==
{{opombe}}
 
== Viri ==
<div class="references-small">
* Randall, D.J. ''s sod.'' (2002). ''Eckert Animal Physiology'', (5th5. Edition)izdaja. W.H. Freeman & Co. ISBN 0-7167-3863-5 {{COBISS|ID=1035599}}
</div>