Ponor in požiralnik: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
IzTrsta (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 7:
Voda pri pretoku skozi ponor odnaša iz površine pesek in razne [[usedlina|usedline]], ki prepustno plast lahko širijo in poglabljajo. Lahko razumemo, da je zgoščenost in enovitost prepustne plasti tisti dejavnik, ki največ vpliva na količino vode v ponikalnici ter na obliko in deročnost podzemskega toka.
 
Tudi '''požiralnik''' je mesto na kraških tleh, kjer voda izginja s površja, a gre za povsem drugačen [[pojav]]. Požiralniki so več ali manj globoke lijaste kotanje, v katere se ob dežju zliva vsa voda s površine. Voda potem v njih narašča, jih napolni, se preko robov izlije in preplavi ravnino. Govorimo torej o [[kraško polje|kraškem polju]] ali o [[presihajoče jezero|presihajočem jezeru]]. Medtem ko je ponor prehod v jamo, ki je nekje v spodaj ležečih zemeljskih plasteh, požiralnik sega v globino le do obširne neprepustne plasti. Ta plast postane ob nalivih dno ogromne [[skleda|sklede]], v katero priteka skozi požiralnike voda. Ko je voda dovolj visoka, seveda napolni skledo, to je, preplavi vso dolino. Dejansko torej požiralnik vode ne »požira«: kdor bi opazoval naraščanje vode v njem ob močnem dežju, bi v resnici opazoval naraščanje vode v celotni globeli okoli sebe in pod sabo – požiralnik je le luknja, skozi katero bi videl doseženo raven vode.
 
Posebna vrsta ponora je '''estavela''', ki vodo sicer požira, a jo občasno tudi bruha, zato je istočasno [[kraški izvir|bruhalnik]] in požiralnik. To si lahko razložimo, če pomislimo, da je kras v notranjosti prepreden z vodnimi tokovi, ki tvorijo [[vezne posode]], in s [[pritok]]i, ki se pojavljajo preko ''smrkov'' ([[sifon]]ov). Estavela je le točka, ki vodo sprejema, kadar je splošna vodna raven pod njeno višino; nasprotno, kadar podzemna vodna raven naraste, tudi estavela postane izvir.