Ponor in požiralnik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 7:
Voda pri pretoku skozi ponor odnaša iz površine pesek in razne [[usedlina|usedline]], ki prepustno plast lahko širijo in poglabljajo. Lahko razumemo, da je zgoščenost in enovitost prepustne plasti tisti dejavnik, ki največ vpliva na količino vode v ponikalnici ter na obliko in deročnost podzemskega toka.
Tudi '''požiralnik''' je mesto na kraških tleh, kjer voda izginja s površja, a gre za povsem drugačen [[pojav]]. Požiralniki so več ali manj globoke lijaste kotanje, v katere se ob dežju zliva vsa voda s površine. Voda potem v njih narašča, jih napolni, se preko robov izlije in preplavi ravnino. Govorimo torej o [[kraško polje|kraškem polju]] ali o
Posebna vrsta ponora je '''estavela''', ki vodo sicer požira, a jo občasno tudi bruha, zato je istočasno [[kraški izvir|bruhalnik]] in požiralnik. To si lahko razložimo, če pomislimo, da je kras v notranjosti prepreden z vodnimi tokovi, ki tvorijo [[vezne posode]], in s [[pritok]]i, ki se pojavljajo preko ''smrkov'' ([[sifon]]ov). Estavela je le točka, ki vodo sprejema, kadar je splošna vodna raven pod njeno višino; nasprotno, kadar podzemna vodna raven naraste, tudi estavela postane izvir.
|