Kristalna struktura: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Prostorske mreže: poskus tabele brez robov |
|||
Vrstica 143:
[[Slika:Glass111.jpg|thumb|200px|[[Vrstični elektronski mikroskop|VEM]] mikrograf površine koloidnega kristala. Struktura in morfočogija sta sestavljeni iz urejenih kristalitov, zrn ali večjih področij delcev, pa tudi vmesnih mrežnih defektov v obliki meja zrn.]]
[[Slika:Solid 1.jpg|thumb|200px|Povečana slika površine koloidnega kristala, na kateri so poudarjeni mikrostrukturni defekti morfologije, ki je značilna za elementarne kristale.]]
Meje zrn ali meje kristalitov so stične ploskve identičnih, vendar različno orientiranih kristalov. Področja meja zrn vsebujejo atome, ki so izrinjeni iz svojih pravih položajev v kristalni mreži, dislokacije in nečistoče, ki so migrirale na energijsko siromašnejšo fazno mejo.
Vrstica 151 ⟶ 150:
Meje zrn ovirajo gibanje dislokacij skozi snov, zato je zmanjšanje velikosti zrn eden od pogostih načinov za izboljšanje mehanskih lastnosti snovi. Ker so kristalne meje napake v kristalni strukturi, težijo k zmanjšanju električne in toplotne prevodnosti snovi. Velika medploskovna energija in relativno šibke vezi na večini meja zrn imajo za posledico, da je meja zrn bolj dovzetna za korozijo in odlaganje novih faz iz trdne snovi. Meje zrn so odgovorne tudi za mnoge mehanizme polzenja.
Meje zrn so običajno široke samo nekaj nanometrov. V večini snovi so zrna dovolj velika, da meje zrn predstavljajo samo majhen del celotnaga volumna, nekatere snovi pa imajo tudi zelo drobna zrna. V nanokristaliničnih trdnih snoveh zavzamejo meje zrn velik del volumna snovi, kar močno vpliva na njihove lastnosti, na primer na [[difuzija|difuzijo]] in [[plastičnost]]. Ko se delež meja zrn približa 100%, snov izgubi svoje kristalinične lastnosti in postane amorfna trdna snov.
==Defekti in nečistoče==
| |||