Lomni količnik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: id:Indeks bias |
m dp/+ktgr |
||
Vrstica 1:
'''Lomni količnik''' (ali redko ''refrakcijski indeks'', običajna oznaka ''[[n]]'') je v [[optika|optiki]] razmerje med [[fazna hitrost|fazno hitrost]]jo razširjanja [[elektromagnetno valovanje|elektromagnetnega valovanja]] v [[prazni prostor|praznem prostoru]] ''v''<sub>f</sub> in [[hitrost]]jo razširjanja v [[snov]]i ''c'':
: <math> n = \frac{c}{v_{\rm f}} \!\, . </math>
Lomni količnik je [[brezrazsežna količina]]. Največkrat se uporablja pri [[svetloba|svetlobi]] z [[vakuum]]om kot referenčno snovjo. Nekdaj je bila referenčna snov na primer [[zrak]] pri standardnem [[tlak]]u in [[temperatura|temperaturi]]. Za svetlobo velja:
: <math> n = \sqrt{\epsilon_{\rm r} \mu_{\rm r}} \!\, , </math>
kjer sta ''ε''<sub>r</sub> relativna [[dielektričnost]] in ''μ''<sub>r</sub> relativna [[magnetna permeabilnost]].
Lomni količnik pove kako se npr. [[hitrost svetlobe]] (ali drugega valovanja kot je [[zvok]] ipd) zmanjša v snovi. Lomni količnik tipičnega mineralnega stekla je na primer 1,5, kar pomeni, da svetloba v steklu potuje za faktor 1/1,5 = 0,67 počasneje kot svetloba v praznem prostoru. Dve lastnosti stekla in drugi prosojnih snovi sta neposredno povezani z lomnim količnikom. Svetlobni žarki pri prehodu iz [[zrak]]a v snov spremenijo smer, se [[lom svetlobe|lomijo]], kar izkoriščajo [[leča|leče]]. Svetloba se delno [[odboj svetlobe|odbije]] od površin, katerih lomni količnih je različen od lomnega količnika okolice.
Vrstica 13:
Za večino snovi je μ<sub>r</sub> pri optičnih [[frekvenca]]h zelo blizu [[1 (število)|1]], tako da je lomni količnik približno:
: <math> n = \sqrt{\epsilon_{\rm r}} \!\, . </math>
Običajna napačna predstava je da je lomni količnik vedno večji od 1. Pri [[rentgenski žarki|rentgenskih žarkih]] je lomni količnik manjši od 1, kar je v praksi zelo uporabno zaradi učinkovitih [[zrcalo|zrcal]] za rentgenske žarke na podlagi [[popolni odboj|popolnega zunanjega odboja]].<ref>{{navedi splet |author=Sansosti, Tanya M. |url=http://laser.physics.sunysb.edu/~tanya/report1/ |title=Compound Refractive Lenses for X-Rays |publisher=[[Univerza Stony Brook]] |year=2002 |month=marec |accessdate=2008-12-07 |language=v angleščini}}</ref>
Vrstica 34:
Včasih definirajo »lomni količni skupinske hitrosti«, po navadi imenovan ''skupinski količnik'':
: <math> n_{\rm g}=\frac{c}{v_{\rm g}} \!\, , </math>
kjer je ''v''<sub>g</sub>
: <math> n_{\rm g} = n - \lambda\frac{
kjer je <math>\lambda</math> valovna dolžina valovanja v praznem prostoru. Pri majhnih razdaljah se fazna hitrost elektromagnetnega valovanja v snovi zmanjša ker [[električno polje]] zmoti naboje vsakega atoma (v glavnem [[elektron]]ov) sorazmerno z dielektričnostjo snovi. V splošnem bodo naboji nihali drugače kot faza v skladu z gonilnim električnim poljem. Naboji tako sevajo svoje elektromagnetno valovanje z enako frekvenco, vendar fazno zakasnjeno. Makroskopska vsota vseh takšnih prispevkov v snovi je valovanje z enako frekvenco, vendar s krajšo valovno dolžino od izvirnega, kar vodi do zmanjšanja fazne hitrosti valovanja. Večina valovanja nihajočih nabojev v snovi bo spremenila prihajajoče valovanje, njegovo hitrost. Nekaj energije pa se bo razpršilo v drugih smereh (glej [[sipanje]]).
Vrstica 51:
== Opombe in sklici ==
{{
{{phys-stub}}
[[Kategorija:Optika]]
[[Kategorija:Brezrazsežne količine]]
[[ar:قرينة الانكسار]]
| |||