Vid: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dp/odstotki/slog |
m dp |
||
Vrstica 1:
{{drugipomeni2|Vid}}
'''Víd''' je [[čut]] za zaznavanje [[svetloba|svetlobe]] in njeno interpretacijo (»gledanje«). [[Čutilo]] za vid je [[oko]]. Pri tem ločimo fizično zaznavanje svetlobe, ki ga opravlja oko skupaj z čutnimi celicami paličicami in čepki ter interpretacijo zaznane svetlobe, ki se dogaja v možganih. Po nekaterih informacijah naj bi človek preko vida dobil 80 %
== Paličice in čepki ==
Vrstica 9:
[[Slika:conesSensitivity.gif|thumb|right|200px|Spektralna občutljivost treh vrst čepkov]]
Za razumevanje človeškega zaznavanja svetlobe se je treba poglobiti v delovanje čepnic in paličnic. Čepki so celice, ki reagirajo na različne valovne dolžine svetlobe, reagirajo torej na barve. Čepke delimo na rdeče, zelene in modre, torej glede na barvo, ki jo zaznavajo. Področja občutljivosti se močno prekrivajo, a imajo ločene vrhove. Ob vzburjenju, pošiljajo čepki signale po vidnem živcu, ki so sorazmerni produktu jakosti in relativne občutljivosti čepka na valovno dolžino svetlobe. Možgani nato združijo signale iz vseh vzburjenih čepkov in jih interpretirajo kot barvo.
Bela svetloba, ki vsebuje vse valovne dolžine vidnega dela spektra, posledično vzburja vse tri vrste čepnic, kar možgani interpretirajo kot belo barvo svetlobe. Vtis bele svetlobe lahko dosežemo tudi s kombinacijo samo dveh ali treh spektralnih črt, ki vzburjajo vse tri vrste čepkov in jih možgani torej interpretirajo kot belo svetlobo. Svetloba s tremi spektralnimi črtami v modrem, zelenem in rdečem delu spektra je seveda najočitnejša kombinacija. Isti učinek bele svetlobe pri zelo majhnem deležu celotnega spektra pa dosežemo tudi z modro in rumeno svetlobo. To lastnost človeškega vida izkorišča mnogo svetlobnih virov, kot npr. fluorescentne sijalke in bele svetleče diode.
| |||