Razpolovni čas: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m slog
Meee (pogovor | prispevki)
Razpolovna doba v biologiji in farmakologiji
Vrstica 41:
 
V nekaterih poskusih (na primer sinteza umetnih elementov), je v resnici proizveden samo en radioaktivni atom naenkrat, ki mu o življenjsko dobo individualno izmerijo. V tem primeru je potrebna statistična analiza za sklepanje o razpolovni dobi. V drugih primerih razpada zelo veliko število enakih radioaktivnih atomov v merjenem času. V tem primeru zakon velikih števil (statistična verjetnost) zagotavlja, da je število atomov, ki dejansko razpadejo v bistvu enako številu atomov, ki dejansko razpadejo. Z drugimi besedami, z dovolj velikim število propadajočih atomov, se verjetnostne vidike tega procesa ne upošteva.
 
 
 
== Razpolovna doba v biologiji in farmakologiji ==
Biološka razpolovna doba ali razpolovni čas izločanja je čas, potreben za snovi (zdravila, droge, radioaktivne snovi ali druge), da izgubijo polovico svoje farmakološke, fiziološke ali radiološke aktivnosti. V medicinskem okviru lahko razpolovna doba pomeni tudi čas, potreben da se koncentracija snovi v [[krvna plazma|krvni plazmi]] razpolovi ("razpolovni čas plazme"). Razmerje med biološkim in plazmskim razpolovnim časom snovi je lahko zapleteno zaradi različnih dejavnikov, vključno s kopičenjem v tkivih, aktivnih presnovkov, in interakcij z receptorji. <br>Medtem ko je radioaktivni izotop razpade povsem predvidljivo in je konstanta hitrosti določena, odprava snovi iz živega organizma sledi bolj zapletenemu mehanizmu.<br>Na primer, biološki razpolovni čas vode v človeku je približno 7 do 14 dni, čeprav je to mogoče spremeniti z vedenjem. Biološka razpolovna doba cezija pri ljudeh je med enim in štirimi meseci. To se lahko skrajša s hranjenjem osebe z železovim cianidom (prusko modra), ki deluje kot ionski izmenjevalec, ki absorbira cezij in sprošča kalijeve ione.
 
 
[[Kategorija:Fizikalne količine]]