Kvantna mehanika: Razlika med redakcijama

Med samim procesom sesedanja valovne funkcije za slednjo ne velja Schrödingerjeva enačba. Ta je [[determinizem|deterministična]] v smislu, da za valovno funkcijo v nekem trenutku povsem natančno napoveduje njeno vrednost v nekem poznejšem času. Med meritvijo pa je lastno stanje, v katero se sesede valovna funkcija, določeno verjetnostno in ne deterministično. Verjetnostna narava kvantne mehanike tako izhaja iz samega dejanja merjenja.

 

 

Kvantna mehanika je Heisenbergova zasluga, ki je leta [[1927]] postavil svoje temeljno načelo nedoločenosti. Načelo pravi, da nobenemu [[nebesno telo|nebesnemu]], [[atom]]skemu ali podatomskemu [[telo|telesu]] ne moremo istočasno z enako stopnjo natančnosti določiti [[lega|lego]] in [[hitrost]] v [[prostor]]u. [[Albert Einstein|Einstein]] je kvantno mehaniko zavračal, saj je menil, »''da bog ne kocka''«. S tem je poudaril svoje prepričanje, da naj [[bog]] pač ne bi prepuščal, da bi se stvari odvijale zgolj [[naključnost|naključno]]. [[Angleži|Angleški]] teorijski fizik [[Stephen Hawking]], ki trpi zaradi bolezni gibalnih nevronov, zaradi česar je močno ohromljen, je ugotovil, da [[črna luknja|črne luknje]] v bistvu »izhlapevajo«. Za vrednost »izhlapevanja« je s pomočjo fizikalnih modelov določil vrednost 10⁶⁰ [[leto|let]]; to je ničla s 60-imi ničlami, kar je veliko več od starosti [[Vesolje|Vesolja]] in jasno določenih starosti najstarejših [[zvezda|zvezd]] (med 12 do 15 milijardami let). Hawking je ugotovil, kakor se je izrazil v svoji zbirki esejev ''[[Kratka zgodovina časa]]'', in v zbirki ''[[Črne luknje in otroška vesolja]]'', »''... bog ne samo, da rad kocka, ampak vrže kocko tudi tja, kjer je mi ne moremo več zaznati ...''« [[naključje|Naključja]] so prav glavna domena te zanimive teorije, ki je kot protiutež delovala [[splošna teorija relativnosti|splošni]] in [[posebna teorija relativnosti|posebni teoriji relativnosti]]. Ker so imeli fiziki in drugi znanstveniki veliko težav, ko so poskušali iznajti [[teorija vsega|teorijo vsega]] in jim to do sedaj še ni uspelo. Ta teorija naj bi združila vse v eni preprosti fizikalni [[enačba|enačbi]], ki bi bila prilagodljiva, in bi se jo dalo uporabiti povsod in bi dala odgovore na vsa znana vprašanja. Združila naj bi tudi vse štiri glavne fizikalne sile.