Redakcija: 15:00, 17. maj 2010 uredi Meee (pogovor \| prispevki) 32 urejanj razširitev uvoda, dodatek verjetnosti razpolovnega časa ← Starejše urejanje		Redakcija: 15:20, 17. maj 2010 uredi razveljavi Yerpo (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 199.426 urejanj m slog Novejše urejanje →
Vrstica 34: Pri tem z »ln« označuje [[naravni logaritem]]. == Verjetnostna narava razpolovnega časa== '''Verjetnostna narava razpolovnega časa''' <br> Razpolovni čas se pogosto opisuje kot razpad diskretnih subjektov, kot so radioaktivni atomi. V tem primeru se ne da uporabiti opredelitve "razpolovna doba je čas, potreben da natanko polovica subjektov razpade". Na primer, če je samo en radioaktiven atom z razpolovno dobo 1 sekundo, po eni sekundi ne bo ostala "polovica atoma". Ostal bo bodisi en atom ali pa atoma ne bo, odvisno od tega, ali bo razpadel. <br>Namesto tega je razpolovna doba opredeljena v smislu [[verjetnost]]i. To je čas, ko bo pričakovana vrednost števila subjektov, ki so razpadla, enaka polovici prvotnega števila. Na primer, lahko začnete z enim samim radioaktivnim atomom, počakajte 1 razpolovno dobo in ocenite ali je razpadel v tem časovnem obdobju. Morda bo in morda ne bo. Ampak, če se ta poskus ponovi znova in znova, bo v času razpolovne dobe atom razpadel v polovici primerov. <br>V nekaterih poskusih (naprimer sinteza umetnih elementov), je v resnici proizveden samo en radioaktivni atom naenkrat, ki mu o življenjsko dobo individualno izmerijo. V tem primeru je potrebna statistična analiza za sklepanje o razpolovni dobi. V drugih primerih razpada zelo veliko število enakih radioaktivnih atomov v merjenem času. V tem primeru zakon velikih števil (statistična verjetnost) zagotavlja, da je število atomov, ki dejansko razpadejo v bistvu enako številu atomov, ki dejansko razpadejo. Z drugimi besedami, z dovolj velikim število propadajočih atomov, se verjetnostne vidike tega procesa ne upošteva. Razpolovni čas se pogosto opisuje kot razpad diskretnih subjektov, kot so radioaktivni atomi. V tem primeru se ne da uporabiti opredelitve "razpolovna doba je čas, potreben da natanko polovica subjektov razpade". Na primer, če je samo en radioaktiven atom z razpolovno dobo 1 sekundo, po eni sekundi ne bo ostala "polovica atoma". Ostal bo bodisi en atom ali pa atoma ne bo, odvisno od tega, ali bo razpadel. Namesto tega je razpolovna doba opredeljena v smislu [[verjetnost]]i. To je čas, ko bo pričakovana vrednost števila subjektov, ki so razpadla, enaka polovici prvotnega števila. Na primer, lahko začnete z enim samim radioaktivnim atomom, počakajte 1 razpolovno dobo in ocenite ali je razpadel v tem časovnem obdobju. Morda bo in morda ne bo. Ampak, če se ta poskus ponovi znova in znova, bo v času razpolovne dobe atom razpadel v polovici primerov. V nekaterih poskusih (na primer sinteza umetnih elementov), je v resnici proizveden samo en radioaktivni atom naenkrat, ki mu o življenjsko dobo individualno izmerijo. V tem primeru je potrebna statistična analiza za sklepanje o razpolovni dobi. V drugih primerih razpada zelo veliko število enakih radioaktivnih atomov v merjenem času. V tem primeru zakon velikih števil (statistična verjetnost) zagotavlja, da je število atomov, ki dejansko razpadejo v bistvu enako številu atomov, ki dejansko razpadejo. Z drugimi besedami, z dovolj velikim število propadajočih atomov, se verjetnostne vidike tega procesa ne upošteva. [[Kategorija:Fizikalne količine]]

Razpolovni čas: Razlika med redakcijama