Antiutopija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m np,rktgr
Vrstica 2:
 
== Splošne lastnosti ==
Antiuopija ni vezana samo na [[literarna kvliteta|literarno kvaliteto]] in [[žanrska pripadnost|žanrsko pripadnost]], ampak tudi na širše sociološko, zgodovinsko in duhovno dojemanje, v katerem je nastajala. Razmerje med poudarjeno [[fikcija|fikcijo]] in pravo resničnostjo je v antiutopiji lahko izraženo na dvoumen način: kot metafikcijska igra jezika, ki vpleta bralca v svet, ki se ne bo mogel nikoli uresničiti, ker kaže padec v nič, na drugi strani pa kot svarilo pred prihodnostjo. Slednja trditev se je zelo uveljavila, a ne drži vedno. Antiutopija opisuje družbo v imaginarnem kraju, katere glavna lastnost je povezanost totalitarne politične oblasti s škodljivim tehnološkim razvojem, s katerim bo oblast razvila vse načine represije, ki bodo posameznika spremenili do te mere, da bo le orodje v rokah oblasti. Distopično mnenje izvira predvsem iz avtorjevih izkušenj, ki si jih je pridobil skozi življenje v resničnih, obstoječih totalitarnih družbenih sistemih, kot so [[komunizem]], [[fašizem]], [[nacizem]]. Vsi omenjeni so s svojimi idejami o skupnosti zgrešili marsikateri moralno-etični zločin. Antiutopije so zasnovane na bliskovitem tehnološkem napredku, ki pa predstavlja predvsem negativne posledice in postopno uničenje posameznika.
 
== Klasična antiutopija ==
Roman ''[[Mi|Mi]]'' [[Jevgenij Zamjatin|Jevgenija Zamjatina]] je [[George Woodcock]] proglasil za prvi pomemben antiutopični roman. Sledita mu [[Aldous Huxley|Huxleyjev]] ''[[Krasni novi svet|Krasni novi svet]]'' in [[George Orwell |Orwellov]] ''[[1984 (roman)|1984]]''. Pri definiranju antiutopije se literarna zgodovina in teorija največkrat zatečeta k tem trem klasikom, ki so postavili pravila, kakšen naj bo antiutopični roman. Antiutopija je nov tip literarne [[utopija|utopije]], ki se oblikuje v drugi polovici 19. stoletja. Podoba prihodnosti se parodira, najpogosteje pa so opisane negativne posledice tehničnega in znanstvenega napredka, mehanizacije dela in način življenja. Kraj dogajanja je postavljen večinoma v tehnično razvito mesto. Čas dogajanja je postavljen v prihodnost, kritika pa se nanaša predvsem na družbo ali posameznika. Svet je prikazan kot svet totalne oblasti nekaj ljudi ali celo enega človeka (Veliki brat pri Orwellu, Svetovni nadzornik pri Huxleyju, Zamjatinov Dobrotnik). Ljudje so v antiutopičnih romanih načrtno zatirani ali ujeti v mreže [[hedonize,|hedonističnih]] užitkov, država nadzoruje vsa dejanja posameznikov, tiste, ki ne upoštevajo pravil, pa kaznuje. Kaznovanje je namenjeno ohranjanju stabilnosti družbe. Glavna ideja teh klasičnih antiutopij je škodljivost [[totalitarizem|totalitarizma]], katerega namen je spremeniti ljudi v stroje. Odnosi med moškim in žensko so razosebljeni, saj v vseh treh klasičnih antiutopijah država nadzira ljubezenske odnose.
 
== Viri ==
Vrstica 13:
</div>
 
[[Kategorija:AntiutopijaFikcija]]
[[Kategorija:Klasična antiutopija]]
[[Kategorija:Negativna utopija]]
[[Kategorija:Antiutopični romani]]
 
[[af:Distopie]]