Anarhija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Premestitev obsežnejšega zapisa iz strani Anarhizem |
||
Vrstica 1:
{{anarhizem}}
Oznako '''Anarhija''' je za označevanje družbenega reda brez prisilne avtoritete uporabil francoski politik, ekonomist in filozof [[Pierre-Joseph Proudhon]] v letih, ko je bil [[anarhizem|anarhist]]. Gre za politološko sporen izraz, ki ne zadošča za pravilno poimenovanje takšne družbene ureditve in tudi ne za poimenovanje politične filozofije in družbenih gibanj, ki se usmerjajo k doseganju tega cilja. Anarhija je v odnosu do prisile preveč nevtralen izraz in dobesedno pomeni zgolj odsotnost [[hierarhija|hierarhije]]. Beseda je grškega izvora in je sestavljena iz osnov ''a(n)'' v pomenu »brez« in ''arkhe'' v pomenu »vladavine, prednosti v socialni hierarhiji«. Anarhija je že v starogrškem času postala sinonim za nered in kaos<ref>McLean Iain (1996): ''The Concise Oxford Dictionary of Politics''. Oxford University Press, Oxford, New York, str. 11.</ref>, v času, ko je [[francoska revolucija]] dosegla svoj vrhunec, pa je ta izraz v pejorativnem pomenu v svojem govoru pred konventom 10. maja 1793 npr. uporabil tudi [[Maximillien de Robespierre]]. <ref>Lešnik Avgust (2000): ''Od despotizma k demokraciji: Razvoj ustavnosti in parlamentarizma''. Modrijan, ljubljana, str. 90.</ref> Pri takšni uporabi izraz anarhija postane sopomenka za politični [[kaos]]/nered, ki ga imenujemo [[anomija]]. Dejansko izraz anarhija kot družba brez prednosti v socialni hierarhiji vsebuje vsaj tri možne pomene, pri čemer so si ti pomeni med seboj zelo nasprotujoči.
==Trije možni pomeni besede anarhija==
{{Wikislovar|anarhija|Anarhija}}▼
Besedo anarhija lahko uporabljamo v treh kontekstih:
* '''akefalni družbeni red'''- to je splošni družbeni red brez prednosti v socialni hierarhiji. Akefalni družbeni red predstavlja [[anarhistizem|anarhistični]] ideal. V takšni anarhiji ne obstaja kaos, ampak je red ustvarjen na drugačnih osnovah kakor pa hierarhični red. Primera takšnega reda v kompleksnejši družbi sta [[samoupravljanje]] in imperativni delegatski sistem pri zastopanju, med tem ko v preprostih družbah obstajajo akefalna plemena, ki ne poznajo vladavine. Primer takšne anarhistične ureditve srečamo npr. pri Samangih iz [[Malaja|Malaje]], kjer ni oblasti, kjer si pripadniki plemena vse delijo med seboj in ne poznajo kraje.<ref>van Duyn Roel (1986): ''Poroka ljubezni in kreativnosti''. Iz: Rizman Rudi (1986): ''Antologija anarhizma''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. 639.</ref>
* '''anarhija''' v mednarodnem pravu pomeni stanje, v katerem ne obstajajo dominantna država, mednarodna pogodba ali kaos. [[Institucionalizem|Institucionalistično]] razumevanje mednarodne skupnosti opozarja na razliko med odnosi znotraj države, ki so utemeljeni na delovanju oblasti, in odnosi med državami, kjer takšne oblasti ni, posledica pa je mednarodna anarhija.<ref>Benko Vladimir (2000): ''Sociologija mednarodnih odnosov''. Znanstveno in publicistično središče, Ljubljana, str. 128.</ref>
* '''anomija''', kjer gre za družbeni nered/kaos. V pogojih anomije ne obstaja dominantna družbena sila, obenem pa je odsoten tudi vsakršen družbeni red. Nasilje in nadvladovanje posameznikov in posameznih skupinic je pogosto sporadično ter usmerjeno v doseganje trenutnih koristi, zato ne služi ustvarjanju prednosti v socialni hierarhiji. Tipičen primer anomije je ulično nasilje in plenjenje trgovin v času velikih družbenih nemirov ali naravnih nesreč. Anarhija v pomenu nereda se včasih uporablja tudi nepravilno. Kaotično stanje v [[Somalija|Somaliji]] npr. nikakor ni anomična oblika anarhije, ampak je oblika [[despotizem|despotizma]], za katero je značilna uporaba sile s strani samo-oklicanih voditeljev.
== Viri in opombe ==
{{seznam referenc}}
▲{{Wikislovar|anarhija|Anarhija}}
[[Kategorija:Vladavine]]
| |||