[[Antiutopija|'''Antiutopija]]''', [[distopija|'''distopija]]''' ali [['''negativna utopija|negativna''' utopija([[grščina|grško]] {{jezik-el2|δυσ}}: dys - ''zlo'' + {{jezik-el2|τόπος}}: topos - ''mesto'') je naslednica [[utopija|utopije]], ki vnese grozo za usodo človeštva, pri tem pa ne nudi nobenega upanja.
== Splošne lastnosti ==
Grška izpeljava antiutopije, distopije ali negativne utopije je sestavljena iz prislova dys, ki pomeni slabo, in samostalnika topos, torej slab kraj. Antiuopija ni vezana samo na [[literarna kvliteta|literarno kvaliteto]] in [[žanrska pripadnost|žanrsko pripadnost]], ampak tudi na širše sociološko, zgodovinsko in duhovno dojemanje, v katerem je nastajala. Razmerje med poudarjeno fikcijo in pravo resničnostjo je v antiutopiji lahko izraženo na dvoumen način: kot metafikcijska igra jezika, ki vpleta bralca v svet, ki se ne bo mogel nikoli uresničiti, ker kaže padec v nič, na drugi strani pa kot svarilo pred prihodnostjo. Slednja trditev se je zelo uveljavila, a ne drži vedno. Antiutopija opisuje družbo v imaginarnem kraju, katere glavna lastnost je povezanost totalitarne politične oblasti s škodljivim tehnološkim razvojem, s katerim bo oblast razvila vse načine represije, ki bodo posameznika spremenili do te mere, da bo le orodje v rokah oblasti. Distopično mnenje izvira predvsem iz avtorjevih izkušenj, ki si jih je pridobil skozi življenje v resničnih, obstoječih totalitarnih družbenih sistemih, kot so komunizem, fašizem, nacizem. Vsi omenjeni so s svojimi idejami o skupnosti zgrešili marsikateri moralno-etični zločin. Antiutopije so zasnovane na bliskovitem tehnološkem napredku, ki pa predstavlja predvsem negativne posledice in postopno uničenje posameznika.