Wikipedija

Slikanje z magnetno resonanco: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
SieBot (pogovor | prispevki)
Boti
87.109 urejanj
m dp/pnp
Vrstica 3:
'''Slikanje z magnetno resonanco''' je tehnika, s katero lahko prostorsko odvisnost obnašanja [[atomsko jedro|atomskih jeder]] v [[magnetno polje|magnetnem polju]] prikažemo kot dvodimenzionalno sliko. Uveljavila se je kot neinvazivna [[medicina|medicinska]] diagnostična tehnika, pa tudi kot metoda, s katero lahko v [[geologija|geologiji]] določamo prepustnost kamnin za [[ogljikovodik]]e. Za slikanje z magnetno resonanco se pogosto uporablja [[kratica]] '''MRI''', ki izhaja iz [[angleščina|angleškega]] izraza ''Magnetic resonance imaging''. Uporablja se tudi kratica '''MRT''', ki prav tako izhaja iz angleškega izraza ''Magnetic Resonance Tomography''. Za odkritje slikanja z jedrsko magnetno resonanco in izboljšavo postopka sta [[Paul Lauterbur]] in [[sir (naziv)|sir]] [[Peter Mansfield]] leta [[2003]] prejela [[Nobelova nagrada za medicino in fiziologijo|Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo]].
 
== Kako deluje slikanje z magnetno resonanco? ==
 
Za slikanje uporabljamo [[jedrska magnetna resonanca|jedrsko magnetno resonanco]], torej pojav, da [[magnetni moment]]i atomskih jeder v zunanjem magnetnem polju [[precesija|precesirajo]] okrog smeri zunanjega magnetnega polja. [[Frekvenca]] precesije, znana tudi kot [[Larmorjeva frekvenca]], je premo sorazmerna gostoti zunanjega magnetnega polja:
 
:<math> \omega = \gamma B_0 \!\, . </math>
 
Pri tem je γ [[giromagnetno razmerje]], odvisno od vrste jeder. [[Paul Lauterbur]] je leta [[1972]] prišel na zamisel, kako pojav uporabiti za slikanje: z dodatno tuljavo poskrbimo, da se [[gostota magnetnega polja]] s krajem spreminja (rečemo tudi, da polju dodamo [[gradient]] ''G''),
Vrstica 15 ⟶ 16:
[[Slika:nmr-slikanje.png|thumb|right|250px|Shematičen prikaz slikanja z jedrsko magnetno resonanco]]
 
Če jedra vzbujamo z izbrano frekvenco, bomo vzbudili in posledično dobili signal le od tistih jeder, ki ležijo na pravi oddaljenosti ''x''. Tako bi lahko s postopnim spreminjanjem vzbujevalne frekvence prečesali celoten vzorec in ugotovili, kolikšen del signala izvira iz posaneznega pasu vzorca. Tak postopek je načeloma izvedljiv, vendar dolgotrajen. [[Peter Mansfield]] je sredi sedemdesetih let 20. stoletja prišel na zamisel, kako postopek slikanja bistveno skrajšati: s signalom, v katerem so enakomerno zastopane vse frekvence, naenkrat vzbudimo ves vzorec. Jedra se seveda odzovejo s karakteristično frekvenco, odvisno od razdalje ''x'', in kot odgovor v tuljavi detektiramo signal, sestavljen iz množice frekvenc. Iz tega signala lahko z matematičnim postopkom, imenovanim [[FourierovaFourierjeva transformacija]], izračunamo, kolikšen delež signala pripada posamezni frekvenci, od tod pa tudi, koliko signala izvira iz katerega pasu. FourierovoFourierjevo transformacijo se da hitro izvesti z [[računalnik]]om.
 
Z enim gradientom lahko razdelimo ravnino le na pasove. Da dobimo porazdelitev po ravnini, je treba postopek ponoviti še v drugih smereh: ravnino znova razrežemo na pasove, vendar v drugi smeri. Za vsako smer posnamemo signal [[spinski odmev|spinskega odmeva]] in s FourierovoFourierjevo transformacijo izračunamo porazdelitev signala v izbrani smeri.
 
[[Slika:nmr-rekonstrukcija.png|thumb|right|250px|Shematičen prikaz rekonstrukcije signala pri slikanju z jedrsko magnetno resonanco]]
Vrstica 32 ⟶ 33:
{{Link FA|sk}}
{{Link FA|zh}}
 
{{Link FA|eu}}
 
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Slikanje_z_magnetno_resonanco«