Gregorijanski koledar: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
SieBot (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 3:
'''Gregorijánski koledár''' je sončni [[koledar]], ki ga trenutno uporabljajo skoraj po celem svetu.
 
[[Dolžina]] srednjega leta v [[julijanski koledar|julijanskem koledarju]] je bila prevelika, kar je povzročalo, da je [[pomladno enakonočje]] nastopalo vse kasneje v koledarskem letu. Zaradi tega so nastopile težave z določanjem praznovanja [[Velika noč|Velike noči]]. Koledar je po neuspešnih prejšnjih poskusih na prošnjo [[papež Gregor XIII.|papeža Gregorja XIII.]] ([[papež]] [[1572]]-[[1585]]) kot predelavo julijanskega koledarja pripravila posebna komisija na podlagi predloga [[Neapelj|neapeljskega]] [[zdravnik]]a, [[astronom]]a in [[fizik]]a [[Luigi Ghiraldi Lilio|Luigija Lilia]] in njegovega brata Antonia. Papež, po katerem se koledar tudi imenujejeimenuje, je reformo koledarja razglasil [[24. februar]]ja [[1582]] z [[papeška bula|bulo]] ''Inter gravissimas''. Odvečne dneve, ki so se nakopičili zaradi napake julijanskega koledarja, so nadomestili s preskokom dni ob uvedbi koledarja.
 
Gregorijanski koledar so leta 1582 uvedli v Franciji, Španiji in Portugalski ter v Italiji. V [[Habsburška monarhija|Avstriji]] - torej tudi v Sloveniji brez Prekmurja - je bil koledar uveden leta [[1584]]. Preskočili so s 7. na 16. januar. Na [[Ogrska|Ogrskem]] (s Prekmurjem) je bil gregorijanski koledar uveljavljen 1587.