Prav zaradi omenjene spremembe v pojmovanju konkurence so postale multinacionalke pravi monopolisti, ki na različne načine ustvarjajo [[Monopolni dobiček]], na primer z [[Monopolna cena|monopolnimi cenami]], s sporazumi o [[Delitev trga|delitvi trga]], z [[Omejitev proizvodnje|omejitvijo proizvodnje]], z dogovori o cenah, s [[Patentni sporazum|patentnimi sporazumi]] in podobnim. S temi sredstvi lahko pogojujejo celoten družbeni razvoj krajev, držav in regij. Povečujejo se družbena nasprotja, saj je glavni cilj njihovega delovanja lasten dobiček, kar povzroča [[rast cen]] ter omejeno izbiro [[Blago|blaga]] in [[storitev]].
== Oblike nastankov monopola v Sloveniji ==
Slovenija javno ni priznavala obstoj monopolov, vendar so monopoli nastajali z združevanjem velikih gradbenih podjetij. Vodilno vlogo so pri tem imela velika [[Javno podjetje|javna podjetja]] za izgradnjo cest, mostov, predorov in spremljajočih objektov, ki so se ob pomanjkanju ustreznega nadzora počasi privatizira. Najpomembnejšo vlogo je imelo podjetje [[SCT]], katero je pod vodstvom [[Pavle Zidar|PavlaZidarja]] podpisalo [[Kartelna pogodba|kartelno pogodbo]] z manjšimi podjetji na [[Dvorec|dvorcu]] [[Zemono]]. Meseca aprila 2010 je slovenski minister za gospodarstvo [[Matej Lahovnik]] izjavil: kosilo direktorjev slovenskih gradbenih podjetij na dvorcu Zemono je bilo najdražje kosilo v zgodovini slovenske države, katerega smo in ga še bomo plačali slovenski davkoplačevalci. Preveč plačali naj bi kar dve miljardi evrov, ki so izginili v raznih [[Davčna oaza|davčnih oazah]], kot so; [[Švica]], [[Lihtenštajn]], [[Kajmanski otoki]], danes jih je že 75 v Svetu.
