Stres: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m slog + np.
m pp. + np.
Vrstica 1:
'''Stres''' je pojem iz [[psihologija|psihologije]] in [[biologija|biologije]], beseda je bila prvič uvedena leta 1930. Nanaša se na posledice pri okvari organizma - človeškega ali živalskega - da se le ta pravilno odzove na čustvene ali fizične grožnje, bodisi dejanske ali zamišljene.<ref>Selye, H. (1956). ''The Stress of Life''. New York: McGraw-Hill.</ref>
 
[[simptom|Simptomi]] stresa običajno vključujejo alarmno reakcijo in proizvodnjo [[adrenalin]]a, povečata se [[krvni tlak]] in mišična prekrvitev, pospeši se delovanje [[srce|srca]] in [[dihanje]], povečajo se budnost, previdnost in pozornost, nezmožnost koncentriranja in glavobol. <ref>[http://www.ehealthmd.com/library/stress/STR_whatis.html "What is stress?"]. ''EHealthMD''. Pridobljeno 02.05.2010.</ref>
 
== Izvor in terminologija ==
 
Izraz stres v biološkem smislu je je prvič uvedel [[Hans Selye]] leta 1930. <ref>Selye, H. (1982). History of the Stress Concept, Chapter 2. '''Iz:''' ''Leo Goldberger and Shlomo Breznitz Handbook of Stress: Theoretical and Clincal Aspects''. Free Press.</ref> Kasneje ga je razširil in populariziral koncept, ki vključuje neprimeren psihološki odziv na katerokoli zahtevo. Besedo stres je uporabljal, kot stanje, stresor pa kot stimulant za povzročitev stresa. Zajema širok spekter pojavov od blagih draženj pa do drastičnih, ki lahko povzročijo hude zdravstvene težave.
 
Znaki stresa so lahko kognitivni, čustveni, fizični ali vedenjski. Znaki vključujejo [[glavobol]], vrtoglavico, vznemirjenost, utrujenost, trzanje obraza, slabotnost, motnje spanja, krči, [[driska]], zaprtje, depresivnost, žalost, potrtost, strah, zaskrbljenost, pesimizem, poslabšana koncentracija, pozabljivost, zloraba [[alkohol]]a in [[droga|drog]], prenajedanje, zvečano [[kajenje]], grizenje [[noht]]ov, kričanje, preklinjanje, jok.
Vrstica 11:
== Pogosti vzroki ==
 
Tako negativni ali pozitivni stresorji lahko povzročijo stres. Nekatere pogoste kategorije in primeri stresorjev vključujejo: čutne vnose, kot so bolečina, močni svetloba ali okoljska vprašanja, kot so pomanjkanje nadzora nad okoljskimi razmerami, kot so hrana, stanovanje, zdravje, svoboda ali mobilnost. Tudi socialna vprašanja lahko povzročijo stres. Naprimer družben poraz, konflikti v razmerju, prevare, [[rojstvo|rojstva]] in smrti[[smrt]]i, [[poroka|poroke,]] in razveze.
 
Življenjske izkušnje, kot so [[revščina]], [[brezposelnost]], [[depresija]], pitje ali nezadostno spanje lahko tudi povzroči stres. Učenci in delavci lahko naletijo stres od izpitov, rokov pri projektih in zaradi skupinskih projektov.
 
Negativne izkušnje pri razvoju (npr. spolne zlorabe) tudi prispevajo k razvoju odzivnega sistema za stres pri posamezniku. Ena od ocen raznih stresov v življenju ljudi je tudi Holmesova in Rahova skala stresa.
 
== ReferenceOpombe in reference ==
{{reflistopombe}}
 
[[Kategorija:Endokrini sistem]]