Stres: Razlika med redakcijama

'''Stres''' je pojem iz [[psihologija|psihologije]] in [[biologija|biologije]], beseda je bila prvič uvedena leta 1930. Nanaša se na posledice pri okvari organizma - človeškega ali živalskega - da se le ta pravilno odzove na čustvene ali fizične grožnje, bodisi dejanske ali zamišljene.<ref>Selye, H. (1956). ''The Stress of Life'', Hans Selye,. New York: McGraw-Hill, 1956. </ref>

[[simptom|Simptomi]] stresa običajno vključujejo alarmno reakcijo in proizvodnjo [[adrenalin]]a, povečata se [[krvni tlak]] in mišična prekrvitev, pospeši se delovanje [[srce|srca]] in [[dihanje]], povečajo se budnost, previdnost in pozornost, nezmožnost koncentriranja in glavobol. <ref> Stress can occur in a variety of forms, including anxiety, a form of stress often accompanied by additional symptoms and bodily reactions.[http://www.ehealthmd.com/library/stress/STR_whatis.html EHealthMD: "What is stress?"]. Retrieved''EHealthMD''. SeptemberPridobljeno 3, 200802.05.2010.</ref>

Izraz stres v biološkem smislu je je prvič uvedel [[Hans Selye]] leta 1930. <ref>Hans Selye, H. (1982). History of the Stress Concept., Ch.Chapter 2. in'''Iz:''' [[''Leo Goldberger and Shlomo Breznitz]] Handbook of Stress: Theoretical and Clincal Aspects''. Free Press, 1982.</ref> Kasneje ga je razširil in populariziral koncept, ki vključuje neprimeren psihološki odziv na katerokoli zahtevo. Besedo stres je uporabljal, kot stanje, stresor pa kot stimulant za povzročitev stresa. Zajema širok spekter pojavov od blagih draženj pa do drastičnih, ki lahko povzročijo hude zdravstvene težave.

Znaki stresa so lahko kognitivni, čustveni, fizični ali vedenjski. Znaki vključujejo [[glavobol]], vrtoglavico, vznemirjenost, utrujenost, trzanje obraza, slabotnost, motnje spanja, krči, [[driska]], zaprtje, depresivnost, žalost, potrtost, strah, zaskrbljenost, pesimizem, poslabšana koncentracija, pozabljivost, zloraba alkohola[[alkohol]]a in [[droga|drog]], prenajedanje, zvečano [[kajenje]], grizenje nohtov[[noht]]ov, kričanje, preklinjanje, jok.