Stres: Razlika med redakcijama

[[simptom|Simptomi]] stresa običajno vključujejo alarmno reakcijo in proizvodnjo adrenalina[[adrenalin]]a, povečata se [[krvni tlak]] in mišična prekrvitev, pospeši se delovanje [[srce|srca]] in [[dihanje]], povečajo se budnost, previdnost in pozornost, nezmožnost koncentriranja in glavobol. <ref> Stress can occur in a variety of forms, including anxiety, a form of stress often accompanied by additional symptoms and bodily reactions.[http://www.ehealthmd.com/library/stress/STR_whatis.html EHealthMD: What is stress?] Retrieved September 3, 2008</ref>

== Izvor in terminologija ==

Izraz stres v biološkem smislu je je prvič uvedel [[Hans Selye]] leta 1930. <ref>Hans Selye, History of the Stress Concept. Ch. 2 in [[Leo Goldberger and Shlomo Breznitz]] Handbook of Stress: Theoretical and Clincal Aspects. Free Press, 1982</ref> Kasneje ga je razširil in populariziral koncept, ki vključuje neprimeren psihološki odziv na katerokoli zahtevo. Besedo stres je uporabljal, kot stanje, stresor pa kot stimulant za povzročitev stresa. Zajema širok spekter pojavov od blagih draženj pa do drastičnih, ki lahko povzročijo hude zdravstvene težave.

Tako negativni ali pozitivni stresorji lahko povzročijo stres. Nekatere pogoste kategorije in primeri stresorjev vključujejo: čutne vnose, kot so bolečina, močni svetloba ali okoljska vprašanja, kot so pomanjkanje nadzora nad okoljskimi razmerami, kot so hrana, stanovanje, zdravje, svoboda ali mobilnost. Tudi socialna vprašanja lahko povzročijo stres. Naprimer družben poraz, konflikti v razmerju, prevare, rojstva in smrti, poroke, in razveze.

Negativne izkušnje pri razvoju (npr. spolne zlorabe) tudi prispevajo k razvoju odzivnega sistema za stres pri posamezniku. Ena od ocen raznih stresov v življenju ljudi je tudi Holmesova in Rahova skala stresa.