Jedrska zima: Razlika med redakcijama

dodanih 107 zlogov ,  pred 12 leti
m
slog + pp.
m (Robot Dodajanje: bg:Ядрена зима)
m (slog + pp.)
'''Jedrska zima''' je izraz, ki opisuje teoretično predvidene [[podnebne spremembe]], ki bi nastale kot posledica [[jedrsko orožje|jedrskega]] [[spopad]]a. Predvidevanja o jedrski zimi so zasnovana na predpostavki, da bi eksplozije jedrskega orožja v [[atmosfera|atmosfero]] spustile ogromne količine [[pepel]]a, [[dim]]a in prašnih delcev, kar bi močno zmanjšalo [[sonce|sončno]] obsevanje in posledično povzročilo drastičen padec povprečnih [[temperatura|temperatur]].
 
Jedrska zima bi bila po predvidevanju nekaterih znanstvenikov v globalnem smislu bolj pogubna kot sam jedrski spopad, saj bi resne posledice zaradi podnebnih sprememb občutili tudi tisti deli sveta, ki ne bi bili udeleženi v spopad.<ref>Robock, A. (2009). [http://www.eoearth.org/article/Nuclear_winter "Nuclear winter"]. ''The encyclopedia of Earth''.</ref>
 
Nekaj teorij o podnebnih spremembah zaradi uporabe jedrskega orožja so izpeljali iz podobnih naravnih katastrof (veliki požari, večji izbruhi [[vulkan]]ov).
== Nastanek jedrske zime ==
 
Visoke temperature in rušilna moč, ki nastaneta kot posledica jedrskih eksplozij, bi poleg direktnih učinkov jedrskega orožja ([[radioaktivnost]], zastrupitev okolice, [[udarni val]]ovi, požari,...) proizvedle velike količine prašnih delcev, ki bi se dvignili do vrha [[troposfera|troposfere]], od tam pa zaradi dodatnega sončnega segrevanja naprej v [[stratosfera|stratosfero]]. Večina prašnih delcev bi prišla iz močno naseljenih predelov, ki bi bili najverjetnejša tarča jedrskega napada. Ker v stratosferi ni padavin, ki bi prašne delce sprale na tla, bi prašni delci ostali v ozračju celo več let.<br />[[Veter|Vetrovi]] v stratosferi bi prašne delce raznesli po celem svetu, kar bi vplivalo na podnebje tudi daleč od lokacije spopada.
[[Veter|Vetrovi]] v stratosferi bi prašne delce raznesli po celem svetu, kar bi vplivalo na podnebje tudi daleč od lokacije spopada.
 
Po študiji iz leta [[2007]] bi že lokalni jedrski spopad, v katerem bi uporabili 100 jedrskih bomb z močjo bombe, ki je uničila [[Hirošima|Hirošimo]] (t.j. približno 15 [[kilotona|kT]]), kar je manj kot 0,03 % ocenjene eksplozivne moči vsega jedrskega orožja na svetu, lahko povzročil nastanek 5 [[milijon]]ov [[tona|ton]] prašnih delcev. To bi posledično povzročilo nezanemarljivo ohlajanje in zmanjšanje količine [[padavine|padavin]]. Zaradi tega bi se zmanjšala pridelava hrane, kar bi imelo za posledico lakoto v nekaterih delih sveta. Zaradi povečanega segrevanja stratosfere bi se pospešile kemijske reakcije, ki uničujejo [[ozon]], kar bi povzročilo tudi težave, povezane s tanjšanjem ozonske plasti.<ref>Robock, A. ''s sod.. '' (2007). [http://climate.envsci.rutgers.edu/pdf/acp-7-2003-2007.pdf "Climatic consequences of regional nuclear conflicts"]. '', Atmospheric Chemistry and Physics (www''.atmos-chem-phys.net/7/2003/2007), 2007</ref>
 
Večji spopad bi povzročil nastanek še večjih količin prašnih delcev, kar bi povzročilo drastično, več let trajajočo ohladitev (ponekod celo pod [[ledišče]]) in bi tako povzročil zimo.
 
== ViriOpombe in sklici ==
{{opombe}}
 
{{reflist}}
 
== Zunanje povezave ==
* [http://www.secretsofsurvival.com/survival/nuclear_winter.html HowKako topreživeti Survivejedrsko Nuclear Winterzimo?] (angl.)<br{{ikona />en}}
 
* [http://climate.envsci.rutgers.edu/nuclear/ ClimaticPosledice Consequencesjedrskih ofspopadov Nuclearna Conflictspodnebje] (angl.){{ikona en}}
[http://www.secretsofsurvival.com/survival/nuclear_winter.html How to Survive Nuclear Winter] (angl.)<br />
[http://climate.envsci.rutgers.edu/nuclear/ Climatic Consequences of Nuclear Conflicts] (angl.)
 
[[Kategorija:Jedrsko orožje]]