Okostje: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: gl:Esqueleto |
m robot Dodajanje: als:Skelett; kozmetične spremembe |
||
Vrstica 9:
Zunanji skelet je ob opori tudi zunanja zaščita, vendar omejuje rast organizma. Organizmi iz debel mehkužcev in členonožcev so razvili različne rešitve, kako zaobiti to omejitev. Večina mehkužcev ima kalcificiran oklep, katerega premer se z rastjo živali povečuje, a tako, da se pri tem ohranja oblika. Členonožci po drugi strani svoj skelet zavržejo. Proces je znan kot [[levitev]]. Med levitvijo členonožec odvrže stari skelet, zatem pa se regenirira novi, ki zatem na različne načine (kalcifikacija, sklerotizacija) otrdi.
Notranji skelet sestavljajo trdne strukture znotraj telesa, ki jih premika [[mišičje]]. Če so te strukture mineralizirane (okostenele), kot so pri ljudeh in drugih sesalcih, jim pravimo [[kost]]i. Druga pomembna sestavina skeleta je [[hrustanec]], ki podpira in dopolnjuje okostje. Pri človeku obliko [[nos]]u in [[uhelj|uhljev]] podpira hrustanec. Nekateri organizmi imajo celoten skelet izključno iz hrustanca in povsem brez kalcificiranih kosti
Hidrostatski skelet je podoben z vodo napolnjenemu balonu. Razširjen je predvsem pri [[ožigalkarji]]h (''Cnidaria''; [[korala|korale]], [[meduza|meduze]] ipd.) ter [[kolobarniki]]h (''Annelida''; npr. [[pijavka]]). Te živali se premikajo tako, da krčijo mišice, ki obkrožajo s tekočino napolnjeno vrečo. S tem v njej ustvarjajo tlak, kar povzroči gibanje. Živali, kot so zemeljski črvi, uporabljajo hidrostatski skelet za to, da pri premikanju spreminjajo svojo obliko iz dolge in tanke v kratko in čokato. Primer hidrostatskega skeleta pri človeku je [[erekcija]] [[penis]]a pri moškem in [[ščegetalček|ščegetalčka]] pri ženski.
== Glej tudi ==
{{Wikislovar|okostje|Okostje}}
* [[okostje človeka]]
Vrstica 19:
[[Kategorija:Okostje| ]]
[[als:Skelett]]
[[an:Escleto]]
[[ar:هيكل عظمي]]
| |||