Ženski roman: Razlika med redakcijama

odstranjenih 9 zlogov ,  pred 10 leti
brez povzetka urejanja
 
== Nastanek in razvoj ženske književnosti in ženskega romana ==
 
V 18. stoletju je s terminom ženska književnost mišljena predvsem književnost za ženske, pri čemer so jo le včasih ženske tudi pisale. Vse od [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] so bile ženske pomembno literarno ciljno občinstvo. Zanje so najprej pisali moški, nato pa še ženske. Toda ženska književnost dolgo ni bila predmet znanstvenega raziskovanja, ker je veljala je za [[trivialna književnost|trivialno]] (sem so spadali [[ljubezenski roman|ljubezenski]] in [[doktorski roman|doktorski]] šablonski zvežčiči). Termin ženski roman je specifičen pojem znotraj [[ženska književnost|ženske književnosti]] in izhaja iz nemške [[literarna veda|literarne vede]]. Za ustanoviteljico in eno glavnih predstavnic ženskega romana velja [[Eugenie Marlitt|Eugenie Marlitt]].
 
== Začetki slovenske ženske književnosti ==
 
Ženska je bila v tradiciji [[slovenska pripovedna proza|slovenske pripovedne proze]], ki se je začela sredi prve polovice 19. stoletja, najprej glavna oseba v popularnih pripovednih [[žanr|žanrih]], v ženski [[svetniška povest|svetniški povesti]] in v dekliški [[vzgojna povest|vzgojni povesti]]. [[Literarna zgodovina]] ženskega avtorstva ni upoštevala, ker se niso odločale za pisanje nacionalno relevantnih žanrov ([[kmečka povest|kmečka]] in [[zgodovinska povest|zgodovinska povest]]).
 
== Značilnosti slovenskega ženskega romana ==
 
Ženski roman je [[ljubezenski roman|ljubezenski roman]]. V njem je glavna oseba, in pogosto tudi naslovna oseba, ženska. Gre za mlado, revno in osamljeno dekle meščanskega stanu, ki si je izbrala napačnega partnerja ([[ljubezenski trikotnik|ljubezenski trikotnik]]), vendar ji ga do konca romana uspe nadomestiti s primernejšim kandidatom, kar pomeni srečen konec. V njem je spolnost [[tabu|tabuizirana]] – seksualne odnose prekriva z družinskimi. Prostor dogajanja je ponavadi mestno-grajski. Eno od pogostejših motivacijskih sredstev je bolezen. Prepoznavna značilnost slovenskega ženskega romana je tudi [[kategorični imperativ|kategorični imperativ]] ali moralna maksima, ki se ji junakinja brezpogojno podreja v vseh kritičnih trenutkih. O ženskem romanu govorimo le do konca 19. stoletja, od tedaj naprej pa samo še o ženski književnosti.
 
== Prve slovenske prozaistke ==
 
* [[Luiza Pesjak|Luiza Pesjak]] (1828–1898). Njen roman ''Beatin dnevnik'' (1887) je značilni predstavnik ženskega romana takratne dobe in je pod močnim estetskim in tematskim vplivom [[nemški ženski roman|nemškega ženskega romana]].
 
* [[Josipina Turnograjska|Josipina Turnograjska]] (1833–1854). V njenih delih nastopajo ženske kot božanstva, kot nosilke naravne moči in poguma, nadzemeljske lepote, kot zaščitnice ljubezni in dosmrtne zakonske zveze.
 
* [[Pavlina Pajk|Pavlina Pajk]] (1854–1901) je bila zelo plodovita. Napisala je 6 romanov, 8 novel in 8 povesti. Romani se dogajajo večinoma v podeželski graščini, novele v meščanski vili s parkom, povesti pa na vasi. Njene ženske romane lahko razumemo kot funkcijski ekvivalent določenega tipa [[pravljica|pravljic]], npr. [[Pepelka|Pepelke]].
 
== Ženska književnost v 20. stoletju ==
 
V novejši slovenski [[proza|prozi]] so literarne pisave zelo raznolike, pogosto pa z [[ironija|ironijo]] in [[sarkazem|sarkazmom]] razbijajo ustaljene literarne vzorce in polemizirajo s pojmom ženskega v [[književnost|književnosti]]. Sodobna ženska književnost pogosto prinaša brezobzirno analizo t. i. ženskih vzorcev vedenja in se kritično loteva zlasti v medijih opazne [[stereotip|stereotipne]] podobe ženske. Tudi ženske glavne osebe so drugačne: njihov cilj ni poroka, ampak samostojno, ločeno življenje, zato so v koncu romanov ločene celo tiste ženske, ki so bile na začetku poročene.
 
== Prozaistke v 20. stoletju ==
 
[[Zofka Kveder|Zofka Kveder]] (prva avtorica ženske umetniške, [[feminizem|feministično]] obarvane literature), [[Mimi Malenšek|Mimi Malenšek]], [[Mira Mihelič|Mira Mihelič]], [[Marjeta Novak Kajzer|Marjeta Novak Kajzer]] (njen roman ''Kristina'' (1985) prinaša poseben, izrazito ženski pogled na erotiko in čutnost), [[Berta Bojetu-Boeta|Berta Bojetu-Boeta]] (v romanu ''Filio ni doma'' (1990) prvič v zgodovini slovenske književnosti pisateljica iz izrazito ženske perspektive spregovori o skrajno brutalni podobi sveta), [[Nada Gaborovič|Nada Gaborovič]], [[Nedeljka Pirjevec|Nedeljka Pirjevec]], [[Zlata Vokač|Zlata Vokač]], [[Marija Vogrič|Marija Vogrič]], [[Maja Novak|Maja Novak]], [[Katarina Marinčič|Katarina Marinčič]], [[Brina Svit|Brina Svit]], [[Vesna Milek|Vesna Milek]] itd.
 
== Viri ==
 
* [[Miran Hladnik]] (1981). ''Slovenski ženski roman v 19. stoletju''. Slavistična revija 29, št. 33, str. 259-296. {{COBISS|ID=4595298}} ali [http://lit.ijs.si/zenskir.html]
* [[Silvija Borovnik]] (1996). ''Pišejo ženske drugače''. Ljubljana: Mihelač. {{COBISS|ID=56462080}}
33

urejanj