Ženski roman: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
'''Ženski roman''' je del [[pripovedna proza|pripovedne proze]] z žensko glavno osebo in je specifičen pojem znotraj [[ženska književnost|ženske književnosti]].
 
__TOC__
 
== Nastanek in razvoj ženske literatureknjiževnosti in ženskega romana ==
 
V 18. stoletju je s terminom ženska literaturaknjiževnost mišljena predvsem literaturaknjiževnost za ženske, pri čemer so jo le včasih ženske tudi pisale. Vse od [[razsvetljenstvo|razsvetljenstva]] so bile ženske pomembno literarno ciljno občinstvo. Zanje so najprej pisali moški, nato pa še ženske. Toda ženska literaturaknjiževnost dolgo ni smela postatibila predmet znanstvenega raziskovanja., Veljalaker je zaveljala manjvredno,je za trivialno. [[Literarnatrivialna zgodovinaknjiževnost|Literarna zgodovinatrivialno]] je literaturo, ki(sem so jospadali ustvarjale[[ljubezenski ženske,roman|ljubezenski]] radain prezirala,[[doktorski priroman|doktorski]] čemeršablonski jezvežčiči). sicerTermin pogostoženski navajalaroman njihovaje dela,specifičen nipojem paznotraj analizirala[[ženska posameznihknjiževnost|ženske del.književnosti]] Takoin jeizhaja ženskaiz literaturanemške ostajala[[literarna neopaženaveda|literarne vede]]. Za značilnoustanoviteljico ženskoin literaturoeno soglavnih označevalipredstavnic razneženskega zveščičeromana šablonskevelja vsebine[[Eugenie (doktorske,Marlitt|Eugenie ljubezenske)Marlitt]].
 
== Začetki slovenske ženske literatureknjiževnosti ==
 
Ženska je bila v tradiciji [[slovenska pripovedna proza|slovenske pripovedne proze]], ki se je začela sredi prve polovice 19. stoletja, najprej glavna oseba v popularnih pripovednih [[žanr|žanrih]], v uradni in v [[apokrif|apokrifni]] ženski [[svetniška povest|svetniški povesti]] in v dekliški [[vzgojna povest|vzgojni povesti]]. [[Literarna zgodovina]] ženskega avtorstva ni upoštevala, ker se niso odločale za pisanje nacionalno relevantnih žanrov ([[kmečka povest|kmečka]] in [[zgodovinska povest|zgodovinska povest]]).
== Začetki slovenske ženske literature ==
 
Ženska je bila v tradiciji [[slovenska pripovedna proza|slovenske pripovedne proze]], ki se je začela sredi prve polovice 19. stoletja, najprej glavna oseba v popularnih pripovednih [[žanr|žanrih]], v uradni in v [[apokrif|apokrifni]] ženski [[svetniška povest|svetniški povesti]] in v dekliški [[vzgojna povest|vzgojni povesti]].
Avtorice so bile redke in v [[literarna kritika|literarni kritiki]] in zgodovini (ki so jo do [[Marja Boršnik|Marje Boršnik]] pisali izključno moški) ne najbolj cenjene. Razlog za njihovo diskriminacijo naj bi bil v ženskih žanrskih preferencah. Namesto da bi pokorno sledile nacionalni žanrski strategiji, ki je dajala prednost [[kmečka povest|kmečki]] in [[zgodovinska povest|zgodovinski povesti]], so se odločale za pisanje tako nacionalno nerelevantnih žanrov, kot je ženski roman.
 
 
== Značilnosti slovenskega ženskega romana ==
 
Ženski roman je [[ljubezenski roman|ljubezenski roman]]. V njem je glavna oseba, in pogosto tudi naslovna oseba, ženska. Gre za mlado, revno in osamljeno dekle meščanskega stanu, ki si je izbrala napačnega partnerja ([[ljubezenski trikotnik|ljubezenski trikotnik]]), vendar ji ga do konca romana uspe nadomestiti s primernejšim kandidatom, kar pomeni srečen konec. V njem je spolnost [[tabu|tabuizirana]] – seksualne odnose prekriva z družinskimi. Prostor dogajanja je ponavadi mestno-grajski. Eno od pogostejših motivacijskih sredstev je bolezen. Prepoznavna značilnost slovenskega ženskega romana je tudi [[kategorični imperativ|kategorični imperativ]] ali moralna maksima, ki se ji junakinja brezpogojno podreja v vseh kritičnih trenutkih. O ženskem romanu govorimo le do konca 19. stoletja, od tedaj naprej pa samo še o ženski književnosti.
V njem je spolnost [[tabu|tabuizirana]] – seksualne odnose prekriva z družinskimi. Prostor dogajanja je ponavadi mestno-grajski. Eno od pogostejših motivacijskih sredstev je bolezen. Prepoznavna značilnost slovenskega ženskega romana iz idejno-moralne plasti besedila je tudi [[kategorični imperativ|kategorični imperativ]] ali moralna maksima, ki se ji junakinja brezpogojno podreja v vseh kritičnih trenutkih.
Drugače pa je v novejši slovenski [[proza|prozi]], to je po letu 1980. Literarne pisave so zelo raznolike, pogosto pa z [[ironija|ironijo]] in [[sarkazem|sarkazmom]] razbijajo ustaljene literarne vzorce in polemizirajo s pojmom ženskega v [[literatura|literaturi]]. Marsikateri sodobni slovenski ženski [[roman|roman]] prinaša brezobzirno analizo t. i. ženskih vzorcev vedenja in se kritično loteva zlasti v medijih opazne [[stereotip|stereotipne]] podobe ženske. Tudi sodobne ženske glavne osebe so drugačne: njihov cilj ni poroka, ampak samostojno, ločeno življenje, zato so v koncu romanov ločene celo tiste ženske, ki so bile na začetku poročene.
 
 
== Prve slovenske prozaistke ==
 
* [[Luiza Pesjak|Luiza Pesjak]] (1828–1898). Njen roman ''Beatin dnevnik'' (1887) je značilni predstavnik ženskega romana takratne dobe in je pod močnim estetskim in tematskim vplivom [[nemški ženski roman|nemškega ženskega romana]].
 
Pri Slovencih se prve [[seznam slovenskih pisateljev|prozaistke]] pojavijo šele v 19. stoletju:
 
* [[Luiza Pesjak|Luiza Pesjak]] (1828–1898). Njen roman ''Beatin dnevnik'' (1887) je značilni predstavnik ženskega romana takratne dobe in je pod močnim estetskim in tematskim vplivom [[nemški ženski roman|nemškega ženskega romana]].
 
* [[Josipina Turnograjska|Josipina Turnograjska]] (1833–1854). V njenih delih nastopajo ženske kot božanstva, kot nosilke naravne moči in poguma, nadzemeljske lepote, kot zaščitnice ljubezni in dosmrtne zakonske zveze.
 
* [[Pavlina Pajk|Pavlina Pajk]] (1854–1901). V primerjavi z že omenjenima prozaistkama je bila najboljzelo plodovita. Literarna zgodovina jo je odrinjala, ker naj bi bila njena literatura trivialna. Napisala je 6 romanov, ki8 jihnovel [[Miranin Hladnik|Hladnik]]8 razvršča med značilne pripadnike ženske literature tistega časa, omenja pa tudi dejstvo,povesti. daRomani se dogajalnidogajajo prostor (večinoma gre za mestno-grajsko okolje) v njihpodeželski komaj kaj razlikuje od prostoragraščini, kinovele gav jemeščanski opisovalvili [[Josips Jurčič|Jurčič]]parkom, prav takopovesti pa jena jurčičevemu podoben tudi ljubezenski trikotnik z osebamivasi. Toda Jurčič velja za pisatelja literature z umetniško vrednostjo, Pajkova pa za avtorico trivialneNjene ženske literature. Njen ženskiromane romanlahko razumerazumemo kot funkcijski ekvivalent določenega tipa [[pravljica|pravljic]], npr. [[Pepelka|Pepelke]].
 
K razvoju slovenske ženske književnosti je pripomogel tudi list [[seznam slovenskih časopisov|Slovenka]], ki je pričel izhajati leta 1897. Med pisateljicami sta izstopali [[Ivanka Anžič|Ivanka Anžič]] in Zofka Kveder.
 
* [[Zofka Kveder|Zofka Kveder]] (1878–1926) je bila prva avtorica ženske umetniške, [[feminizem|feministično]] obarvane literature. Osrednji lik romana ''Njeno življenje'' je [[simbol|simbol]] usod žensk na pragu prejšnjega stoletja.
 
Pripovedna proza slovenskih literarnih ustvarjalk po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] kot primer razpetosti med trivialno in umetniško ambicijo: [[Mimi Malenšek|Mimi Malenšek]] in Mira Mihelič.
 
== Ženska književnost v 20. stoletju ==
* [[Mira Mihelič|Mira Mihelič]] (1912–1985) Njene romane so označevali zgolj kot ženske romane. Njen prvi roman [[Anton Slodnjak|Anton Slodnjak]] oceni kot posrečen posnetek evropskega ženskega romana. [[Helga Glušič|Helga Glušič]] je opozorila, da ima tudi v drugih njenih romanih osrednjo vlogo ženska, njene like pa imenuje ženske prehodnega obdobja.
 
Drugače pa je vV novejši slovenski [[proza|prozi]], toso je po letu 1980. Literarneliterarne pisave so zelo raznolike, pogosto pa z [[ironija|ironijo]] in [[sarkazem|sarkazmom]] razbijajo ustaljene literarne vzorce in polemizirajo s pojmom ženskega v [[literaturaknjiževnost|literaturiknjiževnosti]]. Marsikateri sodobniSodobna slovenskiženska ženskiknjiževnost pogosto [[roman|roman]] prinaša brezobzirno analizo t. i. ženskih vzorcev vedenja in se kritično loteva zlasti v medijih opazne [[stereotip|stereotipne]] podobe ženske. Tudi sodobne ženske glavne osebe so drugačne: njihov cilj ni poroka, ampak samostojno, ločeno življenje, zato so v koncu romanov ločene celo tiste ženske, ki so bile na začetku poročene.
* [[Marjeta Novak Kajzer|Marjeta Novak Kajzer]] Njen roman ''Kristina'' (1985) prinaša poseben, izrazito ženski pogled na erotiko in čutnost, v središču dogajanja je ženska.
 
== Prozaistke v 20. stoletju ==
* [[Berta Bojetu-Boeta|Berta Bojetu-Boeta]] Njen roman ''Filio ni doma'' (1990) so označili predvsem za roman ženskih likov. Prvič v zgodovini slovenske književnosti je pisateljica iz izrazito ženske perspektive spregovorila o skrajno brutalni podobi sveta.
 
Poleg[[Zofka naštetihKveder|Zofka avtoricKveder]] pa(bila soprva pomembneavtorica še:ženske umetniške, [[feminizem|feministično]] obarvane literature),[[Mimi Malenšek|Mimi Malenšek]], [[Mira Mihelič|Mira Mihelič]], [[Marjeta Novak Kajzer|Marjeta Novak Kajzer]] (njen roman ''Kristina'' (1985) prinaša poseben, izrazito ženski pogled na erotiko in čutnost), [[Berta Bojetu-Boeta|Berta Bojetu-Boeta]] (v romanu ''Filio ni doma'' (1990) prvič v zgodovini slovenske književnosti pisateljica iz izrazito ženske perspektive spregovori o skrajno brutalni podobi sveta), [[Nada Gaborovič|Nada Gaborovič]], [[Nedeljka Pirjevec|Nedeljka Pirjevec]], [[Zlata Vokač|Zlata Vokač]], [[Marija Vogrič|Marija Vogrič]], [[Maja Novak|Maja Novak]], [[Katarina Marinčič|Katarina Marinčič]], [[Brina Svit|Brina Svit]], [[Vesna Milek|Vesna Milek]] itd.
 
== Viri ==