Redakcija: 20:52, 28. april 2010 uredi XJaM (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 123.627 urejanj m dp/250px ← Starejše urejanje		Redakcija: 20:55, 28. april 2010 uredi razveljavi XJaM (pogovor \| prispevki) Birokrati, Administratorji 123.627 urejanj m dp/+p Novejše urejanje →
Vrstica 2: [[Slika:2006-01-28 Drop-impact.jpg\|thumb\|right\|250px\|Kaplja ob [[trk]]u z gladino povzroči pestro dogajanje pod vplivom [[vztrajnost]]i in površinske napetosti. Dobro je viden obročasti val s [[krona\|krono]].]] '''Kapljevína''' (oznaka '''L''') je [[snov]] v takšnem [[agregatno stanje\|agregatnem stanju]], v katerem zavzame obliko posode, pri čemer pa ohranja stalno [[prostornina\|prostornino]] in tvori [[gladina\|gladino]]. Zaradi [[površinska napetost\|površinske napetosti]] kapljevine tvorijo [[kaplja\|kapljice]]. Kapljevine skupaj s [[plin]]i uvrščamo med [[tekočina\|tekočine]]. [[Gostota]] kapljevin je pri navadnih pogojih istega [[velikostni red\|velikostnega reda]] kot gostota [[trdnina\|trdnin]], a veliko večja od gostote [[plin]]ov. [[Stisljivost]] kapljevin je istega [[velikostni red\|velikostnega reda]] kot pri [[trdnina]]h ter veliko manjša od stisljivosti plinov. Delci kapljevine ([[molekula\|molekule]] ali gruče molekul) se znotraj prostornine, ki jo kapljevina zavzema, gibljejo razmeroma prosto. Na gladini uhajanje kapljevinskih delcev omejuje medsebojna privlačnost delcev. Medsebojna privlačnost delcev je vzrok za pojav [[površinska napetost\|površinske napetosti]]. Vrstica 8: Kapljevina v stiku s plinom [[hlapenje\|hlapi]], dokler se v plinu ne vzpostavi ravnotežni [[delni tlak]] hlapov ([[para\|pare]]). Kapljevina ne more trajno obstajati v [[vakuum]]u. Hlapenju nasprotni pojav je [[kondenzacija]]. Te pojave prehajanja snovi iz kapljevite plinasto obliko ali obratno opazujemo v naravi kot: [[sušenje]], nastajanje [[meglica\|meglice]] nad vodno gladino, »padanje« [[rosa\|rose]] ... Pri segrevanju ~~kaplejvina~~kapljevina lahko doseže [[vrelišče]]. [[Uparjanje]] v tem primeru imenujemo [[vrenje]], za katerega je značilno, da [[para]] nastaja tudi znotraj prostornine, ki jo zavzema kapljevina, v obliki [[mehur\|mehurčkov]]. == Glej tudi ==

Kapljevina: Razlika med redakcijama