'''Zahodno krščanstvo''' je izraz ki vključuje latinsko obrede [[Katoliška cerkev|katoliške cerkve]] in skupine ki so se tekom zgodovine od nje oddvojile vključno z [[en:AnglicanAnglikanska Communioncerkev|anglikanskimi]] in [[Protestantizem|protestantskimi]] skupnostmi ki si delijo skupne lastnosti katere lahko sledimo nazaj vse do njihovega [[en:History of medieval Christianity|zgodnjega srednjeveškega krščanstva]]. Izraz je nasproten izrazu [[Vzhodno krščanstvo]]. Zahodno krščanstvo se je razvilo in postalo prevladujoče v [[Zahodna Evropa|Zahodni]], [[Severna Evropa|Severni]], [[Srednja Evropa|Srednji]] in [[Južna Evropa|Južni Evropi]] ter deloma v [[Vzhodna Evropa|Vzhodni Evropi]], [[Severna Afrika|Severni Afriki]] (prvotno), [[Južna Afrika|Južni Afriki]] in po [[Avstralija|Avstraliji]] in zahodni polobli. Pri uporabi zgodovinskih obdobjih po 16. stoletju se izraz nanaša na protestantizem in rimokatolištvo v njunih skupnih pogledih (npr. obredi, doktrine, zgodovina in politika) in manj v pogledih glede katerih se razlikujeta ([[Denominacija (religija)|denominacije]]).
Dandanes geografska razdelitev med zahodnim in vzhodnim krščanstvom še zdaleč ni tako ostra, še posebej po razpršitvi [[Misijonar|misijonarjev]].
Vrstica 10:
=== Izvirni greh ===
[[Izvirni greh]] lahko pomeni:
# posledico prvega greha, dednega madeža s katerim smo rojeni na račun našega izvora ali potomca [[en:Adam andin EveEva|Adama]], ali
# greh, ki ga je Adam storil. Bolj skupno je razumevanje pomena dedovanja greha.
=== In iz Sina ===
Večina zahodnih kristjanov uporablja spremenjeno različico [[Nicejska veroizpoved|Nicejske veroizpoved]], ki določa, da [[Sveti Duh]] "»[[filioque|izhaja iz Očeta in Sina]]"«. To se zdi večini kristjanov Vzhodne Evrope [[Herezija|heretično]], ker imajo vero katero je prvotno objavil [[en:First seven Ecumenical Councils|ekumenski koncil]] v [[Prvi nicejski koncil|Niceji]] in [[en:First Council of Constantinople|Konstantinopelu]]Konstantinoplu, ki pravita da Sveti Duh "»izhaja iz Očeta"«.
