Ženski roman: Razlika med redakcijama

dodanih 13 zlogov ,  pred 10 leti
brez povzetka urejanja
(Nova stran z vsebino: '''Ženski roman''' izhaja iz nemške literarne vede, zaznamuje pa tisti del popularne pripovedne proze, katerega konzument in glavna os...)
 
== Značilnosti slovenskega ženskega romana ==
 
Ženski roman je [[ljubezenski roman|ljubezenski roman]]. V njem je glavna oseba, in pogosto tudi naslovna oseba, ženska. Gre za mlado, revno in osamljeno dekle meščanskega stanu, ki si je izbrala napačnega partnerja, vendar ji ga do konca romana uspe nadomestiti s primernejšim kandidatom.
V njem je spolnost [[tabu|tabuizirana]] – seksualne odnose prekriva z družinskimi. Prostor dogajanja je ponavadi mestno-grajski. Eno od pogostejših motivacijskih sredstev je bolezen. Prepoznavna značilnost slovenskega ženskega romana iz idejno-moralne plasti besedila je tudi [[kategorični imperativ|kategorični imperativ]] ali moralna maksima, ki se ji junakinja brezpogojno podreja v vseh kritičnih trenutkih.
Drugače pa je v novejši slovenski [[proza|prozi]], to je po letu 1980. Literarne pisave so zelo raznolike, pogosto pa z [[ironija|ironijo]] in [[sarkazem|sarkazmom]] razbijajo ustaljene literarne vzorce in polemizirajo s pojmom ženskega v [[literatura|literaturi]]. Marsikateri sodobni slovenski ženski [[roman|roman]] prinaša brezobzirno analizo t. i. ženskih vzorcev vedenja in se kritično loteva zlasti v medijih opazne [[stereotip|stereotipne]] podobe ženske. Tudi sodobne ženske glavne osebe so drugačne: njihov cilj ni poroka, ampak samostojno, ločeno življenje, zato so v koncu romanov ločene celo tiste ženske, ki so bile na začetku poročene.
 
 
Pri Slovencih se prve [[seznam slovenskih pisateljev|prve prozaistke]] pojavijo šele v 19. stoletju:
 
* [[Luiza Pesjak|Luiza Pesjak]] (1828–1898) Njen roman ''Beatin dnevnik'' (1887) je značilni predstavnik ženskega romana takratne dobe in je pod močnim estetskim in tematskim vplivom [[nemški ženski roman|nemškega ženskega romana]].
* [[Luiza Pesjak|Luiza Pesjak]] (1828–1898)
Njen roman ''Beatin dnevnik'' (1887) je značilni predstavnik ženskega romana takratne dobe in je pod močnim estetskim in tematskim vplivom [[nemški ženski roman|nemškega ženskega romana]].
 
* [[Josipina Turnograjska|Josipina Turnograjska]] (1833–1854) V njenih delih nastopajo ženske kot božanstva, kot nosilke naravne moči in poguma, nadzemeljske lepote, kot zaščitnice ljubezni in dosmrtne zakonske zveze. Vendar njeno oblikovanje ženskih likov označijo za pretiravanje.
V njenih delih nastopajo ženske kot božanstva, kot nosilke naravne moči in poguma, nadzemeljske lepote, kot zaščitnice ljubezni in dosmrtne zakonske zveze.
Vendar njeno oblikovanje ženskih likov označijo za pretiravanje.
 
* [[Pavlina Pajk|Pavlina Pajk]] (1854–1901) V primerjavi z že omenjenima prozaistkama je bila najbolj plodovita. Literarna zgodovina jo je odrinjala, ker naj bi bila njena literatura trivialna. V njenih romanih so ženske osrednji liki. Napisala je 6 romanov, ki jih [[Miran Hladnik|Hladnik]] razvršča med značilne pripadnike ženske literature tistega časa, omenja pa tudi dejstvo, da se dogajalni prostor (večinoma gre za mestno-grajsko okolje) v njih komaj kaj razlikuje od prostora, ki ga je opisoval [[Josip Jurčič|Jurčič]], prav tako pa je jurčičevemu podoben tudi ljubezenski trikotnik z osebami. Toda Jurčič velja za pisatelja literature z umetniško vrednostjo, Pajkova pa za avtorico trivialne ženske literature. Njen ženski roman razume kot funkcijski ekvivalent določenega tipa [[pravljica|pravljic]], npr. [[Pepelka|Pepelke]].
* [[Pavlina Pajk|Pavlina Pajk]] (1854–1901)
V primerjavi z že omenjenima prozaistkama je bila najbolj plodovita. Literarna zgodovina jo je odrinjala, ker naj bi bila njena literatura trivialna. V njenih romanih so ženske osrednji liki.
Napisala je 6 romanov, ki jih [[Miran Hladnik|Hladnik]] razvršča med značilne pripadnike ženske literature tistega časa, omenja pa tudi dejstvo, da se dogajalni prostor (večinoma gre za mestno-grajsko okolje) v njih komaj kaj razlikuje od prostora, ki ga je opisoval [[Josip Jurčič|Jurčič]], prav tako pa je jurčičevemu podoben tudi ljubezenski trikotnik z osebami. Toda Jurčič velja za pisatelja literature z umetniško vrednostjo, Pajkova pa za avtorico trivialne ženske literature. Njen ženski roman razume kot funkcijski ekvivalent določenega tipa [[pravljica|pravljic]], npr. [[Pepelka|Pepelke]].
 
K razvoju slovenske ženske književnosti je pripomogel tudi list [[seznam slovenskih časopisov|Slovenka]], ki je pričel izhajati leta 1897. Med pisateljicami sta izstopali [[Ivanka Anžič|Ivanka Anžič]] in [[Zofka Kveder|Zofka Kveder]].
 
* [[Zofka Kveder|Zofka Kveder]] (1878–1926) je bila prva avtorica ženske umetniške, [[feminizem|feministično]] obarvane literature. V ospredju njenega zanimanja so ženske in njihove usode. Osrednji lik romana ''Njeno življenje'' je [[simbol|simbol]] usod žensk na pragu prejšnjega stoletja.
 
Pripovedna proza slovenskih literarnih ustvarjalk po [[druga svetovna vojna|2. svetovni vojni]] kot primer razpetosti med trivialno in umetniško ambicijo: [[Mimi Malenšek|Mimi Malenšek]] in [[Mira Mihelič|Mira Mihelič]].
 
* [[Mira Mihelič|Mira Mihelič]] (1912–1985) Njene romane so označevali zgolj kot ženske romane. Njen prvi roman [[Anton Slodnjak|Anton Slodnjak]] oceni kot posrečen posnetek evropskega ženskega romana. [[Helga Glušič|Helga Glušič]] je opozorila, da ima tudi v drugih njenih romanih osrednjo vlogo ženska., Njenenjene like pa imenuje ženske prehodnega obdobja.
* Mira Mihelič (1912–1985)
Njene romane označevali zgolj kot ženske romane. Njen prvi roman [[Anton Slodnjak|Anton Slodnjak]] oceni kot posrečen posnetek evropskega ženskega romana. [[Helga Glušič|Helga Glušič]] opozorila, da ima tudi v drugih njenih romanih osrednjo vlogo ženska. Njene like imenuje ženske prehodnega obdobja.
 
Roman* [[Marjeta Novak Kajzer|Marjeta Novak Kajzer]] Njen roman ''Kristina'' (1985) prinaša poseben, izrazito ženski pogled na erotiko in čutnost, v središču dogajanja je ženska.
 
* [[Berta Bojetu-Boeta|Berta Bojetu-Boeta]] Njen roman ''Filio ni doma'' (1990) so označili predvsem za roman ženskih likov. Prvič v zgodovini slovenske književnosti pisateljica iz izrazito ženske perspektive spregovorila o skrajno brutalni podobi sveta.
* [[Marjeta Novak Kajzer|Marjeta Novak Kajzer]]
Roman ''Kristina'' (1985) prinaša poseben, izrazito ženski pogled na erotiko in čutnost, v središču dogajanja je ženska.
 
* [[Berta Bojetu-Boeta|Berta Bojetu-Boeta]]
Njen roman ''Filio ni doma'' (1990) so označili predvsem za roman ženskih likov. Prvič v zgodovini slovenske književnosti pisateljica iz izrazito ženske perspektive spregovorila o skrajno brutalni podobi sveta.
 
 
Poleg naštetih avtoric pa so pomembne še: [[Nada Gaborovič|Nada Gaborovič]], [[Nedeljka Pirjevec|Nedeljka Pirjevec]], [[Zlata Vokač|Zlata Vokač]], [[Marija Vogrič|Marija Vogrič]], [[Maja Novak|Maja Novak]], [[Katarina Marinčič|Katarina Marinčič]], [[Brina Svit|Brina Svit]], [[Vesna Milek|Vesna Milek]].
33

urejanj