Benediktinci: Razlika med redakcijama

'''Benediktinci''' so pripadniki najstarejšega [[menih|meniškega reda]] v [[Evropa|zahodni Evropi]], ([[latinščina|lat.]] Ordo Sancti Benedicti = Red sv. Benedikta) [[kratica]] (0SB). Leta [[529]] ga je ustanovil [[Sveti Benedikt|sv. Benedikt]] iz [[Nursija|Nursije]] in sestavil zanj redovno vodilo (Regula) Matični [[samostan]] so zgradili na [[Monte Cassino|Monte Cassinu]], [[jugovzhod|jugovzhodno]] od [[Rim]]a. Red temelji na enakovrednem prepletanju [[molitev|molitve]] in dela (geslo reda je Ora et Labora(moli in delaj). Redovniki delajo poleg treh ustaljenih redovnih zaobljub (pokorščina, uboštvo in čistost) še četrto: zaobljubo stalnega prebivališča (stabilitas loci). Obleko benediktincev sestavljajo črn [[habit]], usnjen pas in črn [[škapulir]]. Benediktinci živijo v samostanu, katerega predstojnik je [[opat]]. Od 6. do 13. stoletja so benediktinci zaznamovali versko, družabno in kulturno življenje zahodnega krščanstvo|krščanskega sveta (misije, prepisovanje antičnih in srednjeveških rokopisov, vpeljava germanskih in slovanskih narodov v rimsko civilizacijo). Benediktinske opatije so bile v [[srednji vek|srednjem veku]] izrazita verska središča, vendar tudi nosilke [[znanost]]i, [[umetnost]]i in [[kultura|kulturne]] ter [[gospodarstvo|gospodarske dejavnosti]]. Njihova osnovna dejavnost pa je bilo že od samega začetka [[misijonar|misijonarstvo]].