|
[[Slika:Heiligenkreuz.St. Benedict.jpg|thumb|sv. Benedikt]]
'''Benediktinci''' so pripadniki najstarejšega [[menih|meniškega reda]] v [[Evropa|zahodni Evropi]], ([[latinščina|lat.]] RegulaOrdo Sancti Benedicti) = Red sv. Benedikta [[kratica]] (RB0SB). Leta [[529]] ga je ustanovil [[Sveti Benedikt|sv. Benedikt]] iz [[Nursija|Nursije]] vin sestavil zanj redovno vodilo (Regula) Matični [[samostan|samostanu]] so zgradili na [[Monte Cassino|Monte Cassinu]], [[jugjugovzhod|južnojugovzhodno]] od [[Rim]]a. Red temelji na enakovrednem prepletanju [[molitev|molitve]] in dela (geslo: reda je Ora et Labora(moli in delaj). Redovniki delajo poleg treh ustaljenih redovnih zaobljub (pokorščina, uboštvo in čistost) še četrto: zaobljubo stalnega prebivališča (stabilitas loci). Obleko benediktincev sestavljajo črn [[talarhabit]], usnjen pas in črn [[škapulir]]. Benediktinci živijo v samostanu, katerega predstojnik je [[opat]]. Od 6. do 13. stoletja so benediktinci zaznamovali versko, družabno in kulturno življenje zahodnega krščanstvo|krščanskega sveta (misije, prepisovanje antičnih in srednjeveških rokopisov, vpeljava germanskih in slovanskih narodov v rimsko civilizacijo). Benediktinske opatije so bile v [[srednji vek|srednjem veku]] izrazita verska središča, vendar tudi nosilke [[znanost]]i, [[umetnost]]i in [[kultura|kulturne]] ter [[gospodarstvo|gospodarske dejavnosti]]. Njihova osnovna dejavnost pa je bilo že od samega začetka [[misijonar|misijonarstvo]].
Žensko veja reda [[benediktinke]], je ob nastanku benediktincev ustanovila [[sv. Sholastika]], Benediktova sestra.
Prvotno so bile benediktinske [[opatija|opatije]] samostojne, v 9. st. so se pričele združevati v [[kongregacija|kongregacije]], od leta [[1893]] pa so podrejene vrhovnemu [[opat]]u. Benediktinske opatije so bile v [[srednji vek|srednjem veku]] izrazita verska središča, vendar tudi nosilke [[znanost]]i, [[umetnost]]i in [[kultura|kulturne]] ter [[gospodarstvo|gospodarske dejavnosti]]. Njihova osnovna dejavnost pa je bilo že od samega začetka [[misijonar|misijonarstvo]].
Prvotno so bile benediktinske [[opatija|opatije]] samostojne, v 9. st. so se pričele združevati v [[kongregacija|kongregacije]], od leta [[1893]] pa so podrejene vrhovnemu [[opat]]u.
V zgodovini so imeli okoli 37000 samostanov in je iz njihovih vrst izšlo 40 papežev. V 20. stoletju je ostalo okoli 170 moških in 300 ženskih samostanov tega reda. Danes so razširjeni po [[Evropa|Evropi]], [[ Amerika|Ameriki]], [[Afrika|vzhodni Afriki]] in [Južna Koreja|Južni Koreji].
V Sloveniji bližnjih deželah so imeli več opatij v [[Furlanija|Furlaniji]] in na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Benediktinci iz [[Salzburg]]a so pod vodstvom škofa sv. Modest|sv. Modesta misijonarili v Karantanija|Karantaniji.
Benediktinci so imeli priorate v [[Ankaran|Valdoltri]] (1072), [[Benedikt v Slovenskih goricah|sv.Benediktu v Slovenskih goricah]], [[Monošter|Monošter]] in [[Gornji Grad|Gornjem Gradu]]. Do leta [[1946]] je deloval [[Benediktinski samostan Krog|benediktinski samostan Krog]] pri [[Sečovlje|Sečovljah]].
Že ob ustanovitvi moškega reda so ustanovili tudi žensko vejo - [[benediktinke]].
== Viri ==
| 