Peter Musi: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Slovnična ureditev |
|||
Vrstica 8:
}}
'''Peter Musi''', slovenski [[Pedagog|pedagog]], [[
== Življenje ==
Vrstica 16:
== Šolanje ==
Peter Musi se je šolal na [[Vransko|Vranskem]]. Enoletni tečaj za učitelja je končal na celjski glavni šoli [[13. avgust|13. avgusta]] [[1818]]. Ta šola je bila takrat edina izobraževalnica za učitelje v [[lavantinska škofija|lavantinski škofiji]].
== Delo ==
Vrstica 42:
== Odlikovanja ==
Peter Musi je za svoje delovanje dobil več odlikovanj. Zadnje in najvišje, zlati zasluženi križec s krono, so mu izročili [[27. september|27. septembra]] [[1871]].
== Objave, pomembna dela ==
Kadar ni bil v šoli je deloval literarno, sodeloval je s [[Slomšek|Slomškom]] pri pisanju učbenikov, in sicer pri Malem berilu, Velikem berilu, Velikem berilu za slovensko nemške šole in pri Ponovilu. Napisal je tudi knjigo Navod za nedeljske šole. Kako je potreba učiti. Za dokaz te vrednosti knjige je bila kasneje še trikrat ponatisnjena. V njej najdemo abecednik, zglede za pisanje, računanje, branje, ter nekaj beril.
Leta 1851 je od takratnega ministra za uk dobil nalogo za sestavo stenske začetnice, leta [[1852]] pa je izšel Musijev Slovkovar.
Peter Musi je bil eden prvih slovenskih učiteljev, ki je napisal slovenski abecednik Navod v branje za mladost nedeljskih šol, leta [[1832]].
Veliko je objavljal v časopisih. Od leta [[1844]] pa do leta [[1846]] je v Novice dopisoval in poročal iz Šoštanja o živalskih sejmih, krajevnih dogodkih, delitvi živine…
V Drobtinicah je leta [[1848]] objavil članka Pokrajši rajtingi iz glave in Pokušne za nedeljske šolarje, objavljal je tudi sestavke o živalih. V Šolskem prijatelju je v letih od 1852 do [[1857]] objavljal pedagoške članke. In članek z naslovom Kratek poduk o sadjereji posebno za šolsko mladino.
Peter Musi je na pesniškem področju ustvarjal po zgledih ljudskih pregovorov. Leta 1848 je napisal pesniški nekrolog Počivalnica F. Karku, šoštanjskemu župniku.
Zelo dragoceno delo Petra Musija je Vodilo modrega kmetovanja po [[Koroška|Koroškem]], [[Kranjska|Kranjskem]] in [[Štajerska|Štajerskem]]. V letih od 1854 do 1866 so to delo večkrat ponatisnili.
Vrstica 65:
[[Kategorija:Slovenski bibliotekarji]]
[[Kategorija:Slovenski hranilničarji]]
[[Kategorija:Slovenski pedagogi]]
| |||