Iglasti gozd: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 14:
[[Slika:Acer griseum Bark Closeup-01.jpg|thumb|200px|Lubje s katerim se prehranjujejo razne [[žuželke]]]]
==Velikost populacij==
V servenih iglastih gozdovih živi razmeroma malo živalskih vrst, zato je življenski krog številčnosti plenilcev močno odvisen od številčnosti njihovega najpomebnejšega [[plen|plena]]. V ugodnih razmerah lahko bujna rast [[drevo|dreves]] sproži populacijsko eksplozijo malih [[sesalci|sesalcev]], posledica tega pa je naraščanje populacij [[plenilci|plenilcev]], ki se hranijo z njimi. Ko rastlinojede živali izčrpajo zaloge hrane, začne njihovo število upadati, zaradi česar se začnejo zmanjševati tudi populacije plenilcev. Populacijska nihanja se dogajajo v precej pravilnem zaporedju. O čem pričajo tudi zapiski [[severna amerika|severnoameriških]] lovcev, ki so več kot 100 let beležili ulov in prodajo [[krzno|krzen]].
==Deževni gozd zmernega pasu==
Vrstica 19 ⟶ 22:
Deževni gozd zmernega pasu je bivališče številnih živali iz iglastih gozdov vsega sveta, zaradi posebni razmer pa se vseeno razlikuje od drugih gozdov zmernega pasu. Zmerne [[temperatura|temperature]] in [[vlažnost]] ustrezajoi [[polž lazar|polžem lazarjem]] in [[močeradi|močeradom]], ogromne količine podrtega drevja pa so primerno okolje za [[žuželke]], ki se hranijo z mrtvim [[les|lesom]]. V neokrjenih gozdovih je veliko [[sesalci|sesalcev]], pa tudi [[sova|sov]] in drugih [[ptice|ptic]], ki gnezdijo v velikih starih drevesih. Zaradi velikega povpraševanja po lesu iglavcev je tudi v zmernem pasu vse manj nedotaknjenih deževnih gozdov.
==Reference==
| |||